VSM sodba Cpg 499/93

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo v osmih dneh, da ne bo izvršbe.

Tožeča stranka je z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojnih listin, ki ga je vložila dne 18.6.1991, zahtevala od tožene stranke plačilo petih računov za dobavljeno blago in plačilo iz dveh obračunov obresti v skupnem znesku 303.340,30 SIT z zamudnimi obrestmi in stroški postopka. Po ugovoru tožene stranke izvedenem pravdnem postopku, je sodišče prve stopnje razsodilo tako, da je izvršilni sklep vzdržalo v v veljavi in toženki naložilo pravdne stroške.

Tožena stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala sodbo le zato, ker sodišče na njen predlog naroka ni bil preložilo - smiselno je torej uveljavljala bistveno kršitev pravdnega postopka. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo opozorila, da tožena ves čas zavlačuje postopek.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje in sicer, da je tožena stranka pri tožnici kupovala njene proizvode. Predloženih pet računov iz leta 1991 se nanaša na takšno blago, oba obračuna pa na dobave v letu 1990, ki so bile plačane z zamudo. Prvostopno sodišče ni imelo razloga dvomiti v verodostojnost listin, ki jih je na glavni obravnavi v dokazne namene vpogledalo, saj tožena stranka ves čas postopka - tudi v pritožbi ne navaja, da tega blaga ni prejela oziroma, da ga je že plačala. Utemeljen je očitek tožeče stranke o zavlačevanju postopka s strani tožene stranke. Že v ugovoru, ki je prispel na sodišče 4.12.1991 je toženka samo napovedala utemeljitev ugovora - te utemeljitve ni podala do danes.

Sodišče je razpisalo prvi narok za dne 7.9.1993, ko je ugodilo prošnji tožene stranke in preložilo narok za obravnavo iz 7.9.1993 na 8.10.1993. Tudi za preloženi narok je toženka prosila za preložitev zaradi odsotnosti zastopnika. Glavne obravnave se toženka ni udeležila, čeprav je bila v redu vabljena.

Obravnava v odsotnosti v redu vabljene tožene stranke ni kršitev pravdnega postopka. Prvostopno sodišče tudi ni zmotno uporabilo materialnega prava. Zato toženka s pritožbo ni mogla uspeti.

Tožeča stranka se je poslužila pravice iz 359. člena ZPP in vložila odgovor na pritožbo. Pritožbeno sodišče je skladno s 1. odst. 166.člena in 155. členom ZPP priznalo tožeči stranki 4.500,00 sit za sodno takso ter 18.850,00 sit za nagrado odvetniku (280 točk a 65,00 sit).