VSC sklep Kp 384/2003

Pritožbi obdolžene M. J. se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Z v uvodu navedeno sodbo je bila obdolžena M. J. spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po členu 325/I KZ. Izrečena je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo tri mesece zapora in preizkusno dobo dveh let. Obdolženki so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka v znesku 45.600,00 SIT in povprečnina v znesku 55.000,00 SIT. Proti takšni sodbi se je po zagovorniku pravočasno pritožila obdolžena M. J. iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženko oprosti obtožbe, oziroma, da napadeno sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Višji državni tožilec V. d. t. R. S., Z. o. v C., svetnik F. H. je v pisnem stališču predlagal zavrnitev pritožbe. Zagovornik je v obdolženkinem imenu odgovoril na to stališče, ga v celoti grajal in vztrajal pri pritožbenem predlogu. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje ni moglo slediti pritožnikovim trditvam, da je sodišče prve stopnje v postopku bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 2. odst. 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ker je glavno obravnavo, kljub opravičilu obdolženke, opravilo v njeni nenavzočnosti. Navedbe v dopisu z dne 26.09.2003, v katerem je zagovornik obdolžene M. J. prosil za preložitev glavne obravnave, po mnenju sodišča druge stopnje ni mogoče upoštevati kot opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Iz tega dopisa sicer izhaja, da se obdolženka zaradi zdravstvenih razlogov ni mogla udeležiti glavne obravnave, vendar pa zagovornik obdolženke tega z ničemer ni dokazal. Posledično navedenemu je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in v skladu s 442. členom ZKP opravilo glavno obravnavo v nenavzočnosti obdolženke. V primeru sojenja v nenavzočnosti obdolženke se prebere njen zagovor, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Ostali dokazi pa so bili prebrani v soglasju stranke, državne tožilke, ki je bila navzoča na glavni obravnavi, kar pa ni v nasprotju z zgoraj citirano določbo 442. člena ZKP. Sodišče druge stopnje pa soglaša s pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja dr. A. H. preuranjeno zaključilo, da imajo telesne poškodbe, ki jih utrpel oškodovanec, značaj hude telesne poškodbe. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da so poškodbe nekako povezane in jih je potrebno ocenjevati v skupnosti ter kot takšne presegajo okvir lahke telesne poškodbe. Po mnenju sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje preuranjeno ocenilo, da je izvedensko mnenje dr. A. H. strokovno utemeljeno in posledično temu zaključilo, da je obdolženka s svojim ravnanjem uresničila vse zakonske znake očitanega ji kaznivega dejanja ter da je nedvomno, da je oškodovanec v prometni nesreči utrpel hudo telesno poškodbo. V obravnavanem primeru, ko je izvedenec ugotovil, da gre za posamezne lahke telesne poškodbe, ki jih je potrebno ocenjevati v skupnosti, in da zato presegajo okvir običajne lahke telesne poškodbe, bi bilo potrebno posebej ugotoviti in eksplicitno navesti vzrok za takšno mnenje. Če bi se v nasprotnem primeru ugotovilo, da gre pri oškodovancu za lahke telesne poškodbe, bi šlo le za prekršek in ne za kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje brez izvedeniškega pojasnila ne bi smelo zaključiti, da gre za hudo telesno poškodbo oškodovanca, ki bi predstavljala kvalifikatorni znak obdolženki očitanega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Zaradi tega je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je potrebno izvedensko mnenje dr. A. H. ustrezno dopolniti. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti izvedene dokaze, zlasti pa zaslišati izvedenca sodno medicinske stroke, ki bo moral svoje mnenje bolj natančno obrazložiti. Morda bo potrebno zaslišanje drugega izvedenca. Šele po tako dopolnjenem dokaznem postopku bo mogoče zanesljivo odločiti, ali je obdolženka storila očitano kaznivo dejanje.