VSRS Sklep I R 46/98

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Toženec je tako v tej pravdi kakor tudi v pravdah zaradi razveljavitve oporoke opr. št. I P 38/98 in zaradi ugotovitve obsega zapuščine opr. št. I P 103/97 predlagal, naj se prenese pristojnost sodišča na Okrožno sodišče v L. V svoji vlogi trdi, da si je sodišče izbralo nepravilno zaporedje reševanja spisov; da zadeve niso združene; da se sodišče skuša izogniti obravnavi njegovih zahtevkov, zadev pa se sploh ne loteva pravilno; da se postopki odvijajo enostransko zaradi lobija S. - F. - K.; da daje sodnica J. P. V. vtis poprejšnjega dogovarjanja z nasprotno stranjo v njegovo škodo; da je prišlo do številnih napak v postopku in da se vztrajno ignorirajo dokazi, ki jih je predlagal; da je zanj boleče, ker mora prenašati poizkus razdedinjenja; da ne zaupa sodnikoma J. P. V. in M. F. ter okrajnemu sodniku R. P.; da so odvetniki T. S. D., S. S. in A. S. že več let ustvarjali vsesplošno psihozo za določen cilj - pridobiti premoženje za predlagateljevega brata B. K.

Predsednik okrožnega sodišča, ki je posredoval predlagateljev predlog vrhovnemu sodišču, meni, da je subjektivno prepričanje predlagatelja o nedovoljeni povezavi med sodniki in odvetniki, za katerega sicer ni nobene realne podlage, zadosten tehten razlog za prenos pristojnosti.

Predlog ni utemeljen.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ureja tako imenovano smotrno delegacijo v 68. členu ki določa, da lahko najvišje sodišče v državi na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlog očitno meri na drugi sklop razlogov za delegacijo, saj ne navaja nobene okoliščine, ki bi govorila v prid temu, da bi postopek laže potekal pred drugim sodiščem.

V zvezi z drugo skupino razlogov za smotrno delegacijo omogoča zakonska formulacija prožna merila za opredelitev smotrnosti. Nikakor pa ni mogoče tega procesnega instituta uporabiti ob takšnih okoliščinah, na katere mora stranka, ki jih šteje kot pomembne za svoj položaj v pravdi, reagirati z drugimi sredstvi, ki jih nudijo pravdni, kazenski in sploh sodni postopki. Skratka, prenos pristojnosti ni nadomestek za sredstva, ki jih ima stranka na voljo, zato da doseže korekten postopek v primerih, ko naj bi prišlo do motenj v njem.

Tako je, denimo, v zvezi s predlagateljevimi pomisleki stranki na voljo nadzorstvena pritožba bodisi na predsednika sodišča ali na ministrstvo, pristojno za pravosodje, kadar sodišče neutemeljeno dolgo rešuje zadevo (72. in 73. člen zakona o sodiščih, Ur. list RS, št. 19/94 in 45/95). Stranka ima nadalje možnost zahtevati izločitev sodnika, če gre za sorodstvene ali poslovne povezave strank, pooblaščencev in sodnikov, udeleženih v konkretni zadevi (1. do 4. točka 71. člena ZPP). Takšna zahteva je nadalje možna ob tako imenovanih relativnih razlogih za izločitev sodnika - če so podane okoliščine takšne narave, da postane vprašljiva objektivnost nekega sodnika v konkretni zadevi (6. točka 71. člena ZPP), na kar meri pretežen del razlogov, nanizanih v predlogu. Končno ima stranka na voljo, ko gre za odločitve sodišča, ki se tičejo procesnega vodstva, pritožbo vselej razen v primerih, ko zakon določa, da ni pritožbe. Pritožbo proti takšnim sklepom pa je mogoče vložiti bodisi samostojno bodisi skupaj s pritožbo zoper odločitev o glavni stvari (378. člen ZPP).

Prav vse predlagateljeve predloge, ki se tičejo dela sodišča, je mogoče uvrstiti v kakšnega izmed naštetih sredstev. Zato predlog ni utemeljen in ga je bilo potrebno zavrniti.