VSRS Sklep II Ips 260/97

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljev predlog za vrnitev nepremičnin parc. št..., ..., ... in ..., vse k.o..., v last in posest ter za plačilo odškodnine, ker je ugotovilo, da niso izkazane okoliščine iz 5. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju:

ZDen). Predlagateljevo pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Predlagatelj v pravočasni reviziji proti sklepu sodišča druge stopnje uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga tako ugoditev reviziji, da se sklepa obeh nižjih sodišč spremenita in se v celoti ugodi njegovi zahtevi za vrnitev nepremičnin, podrejeno pa razveljavitev obeh sklepov nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Revizija vztraja, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 5. člena ZDen, saj je predlagatelj fizična oseba, njegovo premoženje pa je prešlo v državno last na podlagi dveh spornih pogodb. Zato ostaja odprto le vprašanje, ali je do sklenitve obeh pogodb prišlo zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Vsi izvedeni dokazi in podatki iz spisa nedvomno potrjujejo, da je izpolnjen tudi ta pogoj. Zaposleni v Kmetijski zadrugi T. so izvajali politiko oblastvenih organov, bili so njihova podaljšana roka. Postaviti se je treba v obdobje sklepanja pogodb, ko je veljalo enoumje komunistične oblasti, za edino pravilne so se štele le usmeritve takratne Komunistične partije, kakršnokoli drugačno ravnanje je imelo za posledico sankcije, kar izkazujejo tudi sedanje številne obnove kazenskih postopkov, rehabilitacije itd. Predlagatelj je bil računovodja v KPD ..., v taki ustanovi se je še bolj preverjala pravilnost usmeritve tam zaposlenih. Zato je bil tudi predlagatelj podvržen toku, ki ga je narekovala Komunistična partija. Znane so takratne usmeritve k podržavljanju kmetijske zemlje, izvajale so se številne arondacije, zaradi katerih so potrebovali dodatno zemljo zaradi zamenjave za odvzeta zemljišča. Zato so se pridobivala tudi zemljišča izven za arondacijo predvidenih kompleksov, prav ta zemljišča pa se je najlažje pridobivalo od članov partije.

Predlagatelju je bilo v okviru partijske organizacije v M. predočeno, da lahko izgubi službo, če ne da zemlje. Da je bil predlagatelj pod pritiskom, kaže okoliščina, da je moral prodati tudi parc. št...

k.o..., torej zemljo do svojega praga, to pa ne bi storil noben razsoden človek, če ne bi bil pod močnim pritiskom. Če bi predlagatelj izstopil iz partije, na kar nakazuje pritožbeno sodišče, bi tudi izgubil službo, druge pa zaradi nasprotovanja partije ne bi uspel dobiti. V teku revizijskega postopka je predlagatelj z vlogo z dne 20.1.1998 omejil obseg revizijskega izpodbijanja za parc. št. 124 k.o...

Revizija je bila vročena vsem trem nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 36. členom Zakona o nepravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Za presojo okoliščin iz 5. člena ZDen o grožnji, sili ali zvijači državnega organa oziroma predstavnika oblasti, zaradi katerih je prišlo do sklenitve pravnega posla, ne zadostuje navajanje splošnih družbenih razmer v času podržavljanja, temveč je potrebno tudi zatrjevati in dokazati obstoj konkretnih okoliščin, zaradi katerih je prišlo do sklenitve pravnega posla, torej groženj, sile ali zvijače, naperjenih proti določeni fizični osebi v konkretni situaciji. Ne zadostuje torej obstoj objektivnih okoliščin, podane morajo biti tudi konkretne subjektivne okoliščine. Prav slednjih pa predlagatelj po ugotovitvah obeh nižjih sodišč ni uspel dokazati. Sodišče druge stopnje je povzelo razloge sodišča prve stopnje, zakaj ni verjeti predlagatelju o grožnjah neimenovanega partijskega sekretarja v M., predlagatelj pa v reviziji izpodbija le nekatere od teh razlogov. Res je pritrditi predlagatelju, da bi izstop iz Komunistične partije tudi lahko povzročil izgubo službe. Tudi njegove trditve o potrebi pridobivanja dodatnih zemljišč zaradi zamenjave z arondiranimi zemljišči niso brez teže. Vendar pa se predlagatelj ne dotika ostalih razlogov, zaradi katerih nižji sodišči nista verjeli njegovi trditvi, da naj bi mu partijski sekretar v M. grozil z izgubo službe. V reviziji niti z besedo ne omenja odločilne ugotovitve obeh nižjih sodišč, da je že od leta 1952, ko se je še izključno bavil s kmetijstvom, pa tudi po letu 1960, ko se je zaposlil in še po sklenitvi v tej zadevi spornih pogodb z dne 5.12.1962 postopoma prodajal zemljo, kar tudi glede spornih pogodb izkazuje, da je bil vzrok te prodaje drugje in ne v okoliščinah, ki jih zatrjuje predlagatelj. Sodišče prve stopnje je v zvezi s postopno prodajo zemljišč navedlo več dnevnih številk, pod katerimi se v zemljiški knjigi nahajajo kupne pogodbe. Da ni šlo za manjši obseg prodaje, izkazuje na primer že samo pogodba z dne 1.10.1962, s katero je predlagatelj prodal fizični osebi kar 9 parcel večjega obsega.

Pritožbeno sodišče je med drugim poudarilo, da predlagatelj niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni imenoval partijskega sekretarja v M., ki naj bi mu grozil, da bi se ga morda lahko zaslišalo ali v zvezi s tem izvedlo kakršnekoli dokaze. Ker tudi nobena od zaslišanih prič o konkretnih pritiskih na predlagatelja ni vedela ničesar izpovedati, je potrdilo dokazno oceno sodišča prve stopnje in poudarilo, da predlagatelj ni dokazal, da je neimenovani partijski sekretar v M. v resnici sploh izvajal pritisk na predlagatelja, kar bi bilo edino odločilno, če bi se res bal za službo.

Iz povzetih revizijskih trditev predlagatelja izhaja, da dejansko izpodbija dokazno oceno obeh nižjih sodišč o neobstoju zatrjevanih konkretnih groženj. Take so na primer revizijske trditve, da vsi izvedeni dokazi in podatki v spisu potrjujejo obstoj razlogov glede sile, grožnje in zvijače oziroma da noben razumen človek ne bi prodal zemlje do svojega praga, to je parc. št... k.o... (glede katere je predlagatelj kasneje skrčil obseg revizijskega izpodbijanja).

Izpodbijanje dokazne ocene je izpodbijanje ali drugačno vrednotenje izvedenih dokazov o odločilnih dejstvih, na katerih temelji dokazna ocena. Gre torej za drugačno dejansko stanje, v obravnavani zadevi za zatrjevani obstoj predlagatelju izrečenih groženj, da bo izgubil službo, če zemlje ne bo prodal. Po izrecni določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP v reviziji ni mogoče uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato teh revizijskih trditev tudi sicer ni mogoče upoštevati. Ob ugotovljenem dejanskem stanju sta z zavrnitvijo pritožbe oziroma z zavrnitvijo predloga za denacionalizacijo obe nižji sodišči tudi pravilno uporabili materialnopravno določbo iz 5. člena ZDen.

Ker uveljavljani revizijski razlog ni podan in ker tudi ni podan uradno upoštevni revizijski razlog iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, je bilo predlagateljevo revizijo na podlagi 393. člena ZPP v zvezi s 36. členom Zakona o nepravdnem postopku zavrniti kot neutemeljeno.