VSC Sklep II Ip 415/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo ugovor tretje.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tretja iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V pritožbi navaja, da se ne strinja z interpretacijo sodišča prve stopnje zakonskih določb, konkretno 64. člena ZIZ. Isto izhaja iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1650/05 z dne 4. 5. 2005, v katerem gre za praktično identično dejansko stanje. Naša procesna ureditev ne pozna procesne predpostavke preuranjenosti vloge. Vprašanje "preuranjenosti" se po svoji vsebini lahko pojavi v okviru presoje dovoljenosti strankine vloge, če iz zakona izhaja časovni trenutek, pred katerim ni mogoče vložiti vloge, kar pa iz dikcije 64. člena ZIZ ne izhaja. Tudi sicer je izpolnjen pravni standard določljivosti premičnin, saj je v ugovoru navedla, da so vse premičnine na naslovu K. cesta ... njena last in zato izvršba nanje ni dopustna.

3Pritožba ni utemeljena.

4V skladu s prvim in drugim odstavkom 64. člena ZIZ lahko tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, do konca izvršilnega postopka vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Tretji je v izvršilnem postopku udeleženec, ki zastopa svoj lastni interes, da se izvršba izreče za nedopustno na predmet, na katerem ima kakšno pravico.

5Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da rubež premičnin v tem postopku še sploh ni bil opravljen, saj tretja sama navaja, da je bila o nameravanih izvršilnih dejanjih izvršitelja šele obveščena, ter na zaključku, da tretja zato še nima pravnega interesa za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi.

6Ugotovljenega dejstva sodišča prve stopnje, da rubež premičnin v tem postopku še sploh ni bil opravljen, tretja v pritožbi ne izpodbija. Tretja v pritožbi napada zaključek sodišča prve stopnje o neobstoju njenega pravnega interesa za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi z navedbo, da je v ugovoru zatrjevala, da so vse premičnine na naslovu, kjer domuje, njena last ter da je s tem izpolnjen tudi pravni standard določljivosti samih premičnin. Pritožbeno sodišče ne sledi cit. pritožbenemu zatrjevanju tretje. Tretji ima sicer res pravico, da verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar pa je to možno šele takrat, ko je ta predmet individualiziran, torej praviloma takrat, ko se izvršba že opravlja, saj je praviloma s sklepom o izvršbi izvršba dovoljena na neopredeljene dolžnikove premičnine in ne na točno določene premičnine.¹ Upoštevati je namreč treba tudi pravni položaj upnika. Šele ko je predmet izvršbe določen oziroma dovolj določljiv in tretji v ugovoru verjetno izkaže na tem predmetu pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko upnik preizkusi ugovor in se do njega opredeli. Lahko mu ne nasprotuje, torej z ugovorom soglaša, ali pa mu nasprotuje. Odvisno od izjave upnika bo sodišče prve stopnje v celoti ali delno razveljavilo sklep o izvršbi ter ustavilo izvršbo po prvem odstavku 65. člena ZIZ, ali pa zavrnilo ugovor in bo tretji pridobil možnost vložiti tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ZIZ. Če predmet izvršbe ni dovolj določen ali določljiv, upnik ne more preizkusiti ugovora tretjega in se do njega ne more opredeliti. V tem primeru samo ugovorna navedba tretje, da so vse premičnine na naslovu K. cesta ... njena last, ne zadostuje in zato tretja v pritožbi neutemeljeno zatrjuje nasprotno.

7Ker je sodišče druge stopnje potrdilo zaključek sodišča prve stopnje o nedovoljenosti vloženega ugovora tretje, je pritožbeni očitek tretje o obstoju bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ neutemeljen.

8V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena v zvezi z 2. točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo tretje kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

¹ Pri tem sodišča druge stopnje ne prepriča stališče, izraženo v sklepu VSL III Cp 1650/2005 z dne 4. 5. 2005, na katerega se tretja sklicuje v pritožbi, saj je osamljeno in kot tako ne predstavlja ustaljene sodne prakse. Pri tem je mogoče najti številne odločbe, ki potrjujejo drugačno stališče od tega, ki ga je VSL zavzelo v cit. sklepu (npr. VSL sklep III Ip 2227/2014 z dne 2. 7. 2014, VSL sklep II Ip 762/2014 in VSC sklep II Ip 481/2013 z dne 17. 10. 2013).