VSRS Sklep VIII Ips 85/95

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Sodišče združenega dela v Ljubljani je kot sodišče prve stopnje z odločbo z dne 11.11.1993 zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepa disciplinske komisije tožene stranke z dne 19.6.1992 s katerim mu je bil izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja in sklepa komisije za pritožbe tožene stranke s katerim je bil zavrnjen njegov ugovor. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik storil hujšo kršitev delovne obveznosti, kršitev konkurenčne klavzule opredeljene v 2. odstavku 7. člena zakona o delovnih razmerjih.

Višje delovno in socialno sodišče je kot pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zoper prvostopno odločbo s sklepom dne 26.1.1995 zavrglo kot prepozno. Sodišče navaja, da je tožnikov pooblaščenec prvostopno odločbo prejel 19.12.1993, pritožbo pa je vložil 4.1.1994, torej prepozno, ker je petnajst dnevni rok potekel v ponedeljek 3.1.1994. V pravočasno vloženi reviziji tožnik navaja, da je ugotovitev sodišča druge stopnje, da je pooblaščenec prejel prvostopno odločbo 19.12.1993, napačna, prejel jo je 21.12.1993, saj je bila 19.12.1993 nedelja. Navaja, da je sodišče druge stopnje s svojo odločitvijo bistveno kršilo pravila pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku. Predlaga, da revizijsko sodišče ugodi reviziji in izpodbijani sklep razveljavi.

Skladno z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90) je revizija bila dostavljena Državnemu javnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjasnilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 35. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 24/74 in 38/84) se je smel udeleženec v postopku pritožiti zoper odločbo sodišča združenega dela v petnajstih dneh od vročitve odločbe. V obravnavanem primeru je sodišče druge stopnje pritožbo zavrglo kot prepozno, ker je štelo, da je pritožnik odločbo prejel 19.12.1993, pritožbo pa je vložil 4.1.1994. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je 19.12.1993 bila nedelja, tako kot revident navaja v reviziji, in da sodišče druge stopnje v spisu ni imelo podlage za zaključek, da bi odločba sodišča prve stopnje tožnikovemu pooblaščencu bila vročena v nedeljo, saj ni splošna praksa in ni splošno znano, da bi pošta opravljala vročanje tudi v nedeljo, kar po določbi 3. odstavka 140. člena zakona o pravdnem postopku sicer ni prepovedano. Če pa je pooblaščencu bila odločba sodišča prve stopnje vročena v ponedeljek 20.12. oziroma celo 21.12., kot trdi revident v reviziji in kot izhaja iz poštnega žiga na vročilni, potem je pritožba vložena 4.1.1994 pravočasna.

Glede na navedeno je podana uveljavljana bistvena kršitev določb zakona o pravdnem postopku, zato je revizijsko sodišče ugodilo reviziji in izpodbijani sklep sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v ponovno odločitev.

Določbe zakona o pravdnem postopku in zakona o sodiščih združenega dela je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).