VSRS Sodba I Up 212/2001

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča RS v Ljubljani, opr. št. U 14/2001-8 z dne 10.1.2001.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke proti sklepu tožene stranke z dne 21.12.2000. Z navedenim sklepom je tožena stranka zavrgla pobudo za razpis referenduma o uvedbi pregona z lisicami, ki ga je vložila tožeča stranka dne 8.12.2000. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev obrazložilo s sledečim. Po določbi 47. člena Zakona o lokalni samoupravi oziroma 69.a člena Statuta Mestne občine L. (v nadaljevanju: MOL) mora pobuda volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma vsebovati zahtevo za razpis referenduma z jasno izraženim vprašanjem, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev, pobuda pa mora biti podprta s podpisi določenega števila volilcev na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. Med strankama ni sporno, da je bila pobuda tožeče stranke z dne 8.12.2000 vložena pravočasno, prav tako pa tudi ni sporno, da ni bila sestavljena skladno z navedenimi določbami Zakona o lokalni samoupravi in Statuta MOL. Sporno je le vprašanje ali je tožeča stranka po pozivu tožene stranke za dopolnitev pobude, to lahko dopolnila s podporo novih podpisnikov pobude. Podpora volilcev mora biti podana v pisni obliki na seznamu, ki vsebuje osebne podatke in omogoča presojo ali so v seznamu navedene osebe volilci MOL.

Podpora stotih volilcev je materialni pogoj, ki mora biti izpolnjen ob izteku roka za vložitev pobude volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. Ta materialni pogoj je podan, če je podpora volilcev izkazana na seznamu z vsemi zahtevanimi osebnimi podatki podpornikov pobude. Če seznam ob vložitvi pobude ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov, ga vlagatelj pobude po izteku roka za vložitev pobude lahko dopolnjuje le z osebnimi podatki volilcev, ki so pobudo podprli do izteka roka za njeno vložitev. Dopolnjevanje seznama s podpisi in osebnimi podatki volilcev, ki na prvotnem seznamu niso navedeni, ne predstavlja odprave formalnih pomanjkljivosti pobude, temveč odpravljanje pomanjkljivosti glede materialnega pogoja za vložitev pobude. Odpravljanje pomanjkljivosti z naknadnim pridobivanjem podpore volilcev po preteku roka za vložitev pobude, pa po mnenju sodišča prve stopnje ni več mogoče, saj bi šlo sicer za podaljšanje prekluzivnega zakonskega roka. Ker v naknadnem 8-dnevnem roku podpora stotih volilcev ni bila izkazana v skladu z zakonom, je tožena stranka ravnala prav, ko je pobudo zavrgla.

Tožnica v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev postopka v upravnem sporu in zmotno uporabo materialnega prava in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo 8. točke 2.

odstavka 39. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z določbo 16. člena ZUS, ker odgovora tožene stranke ni vročilo tožnici oziroma njeni pooblaščenki. S tem ji je bila odvzeta možnost obravnavanja. Ta kršitev pomeni tudi kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije in 1. odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pobuda za razpis referenduma je bila ustrezno popravljena in sedaj vsebuje samo podpise volilcev s stalnim bivališčem v L. Z izpodbijano sodbo pa je sodišče prve stopnje tožnici in vsem ostalim podpisnikom odvzelo pravico, ki jo imajo po 1. in 2. odstavku 47. člena Zakona o lokalni samoupravi. Pri predmetni zadevi ne gre za osebno tožbo v upravnem sporu, pač pa za odločanje o kolektivni pobudi za razpis referenduma. Pravica do referenduma je opredeljena kot kolektivna pravica skupine volilcev, zato je logično, da se lahko v skupini pobudnikov posamezniki zamenjajo, ne da bi šlo pri tem za povsem novo pobudo. Kontinuiteto prvotne pobude pa zagotavlja tudi 11 istih podpisnikov.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo zavrača kršitve postopka v upravnem sporu in kršitve Ustave RS ter Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zakon o lokalni samoupravi in Statut MOL nista bila kršena, saj bi odpravljanje pomanjkljivosti vložene pobude z naknadnim pridobivanjem podpore volilcev po preteku roka za vložitev pobude, pomenilo podaljšanje prekluzivnega zakonskega roka. Tožena stranka predlaga, da sodišče pritožbo zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Uveljavljana kršitev določb postopka v upravnem sporu ni podana. ZUS v 1. odstavku 16. člena sicer res določa, da se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku. Postopek s tožbo je urejen v 3. oddelku ZUS (36. do 41. člen). V 36. členu je določeno, da sodišče pošlje kopijo tožbe s prilogami v odgovor toženi stranki in drugim strankam. ZUS pa ne nalaga sodišču dolžnosti, da odgovor tožene stranke vroči tožeči stranki. ZUS tako ureja postopek s tožbo, zato v tem delu ni potrebno upoštevati določbe 16. člena tega zakona. Upravni spor je kot kontrola zakonitosti skledil postopku, ki je bil zaključen z dokončnim posamičnim aktom in v katerem so stranke že imele možnost uveljavljati svoje pravice in pravne interese.

Uveljavljana kršitev zmotne uporabe materialnega prava tudi ni podana. Po spisovnih podatkih je tožnica dne 8.12.2000 vložila pri MOL pobudo za razpis referenduma o uvedbi pregona z lisicami. Tožena stranka je v skladu z 69.a členom Statuta MOL pozvala tožnico, da v roku 8 dni dopolni formalno pomanjkljivo pobudo z jasno izraženim vprašanjem, ki naj bo predmet referenduma, in z obrazložitvijo ter seznam s podporo volilcev dopolni z osebnimi podatki podpisnikov:

datumi rojstev in naslovi stalnih prebivališč. Tožnica je v vlogi, ki jo je tožena stranka prejela dne 18.12.2000, oblikovala referendumsko vprašanje in enostavčno obrazložitev. V seznamu volilcev, ki podpirajo pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma pa je navedeno 123 oseb z zahtevanimi podatki, vendar od tega le 11 oseb iz pobude z dne 8.12.2000. Statut MOL v 69.a členu določa poleg oblikovane zahteve za razpis referenduma, z jasno izraženim vprašanjem in obrazložitvijo tudi, da mora biti pobuda podprta s podpisi najmanj 100 volilcev v MOL. Podporo pobudi dajo volilci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov, to je ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. Formalno pomanjkljiva pobuda z dne 8.12.2000, ki ni vsebovala osebnih podatkov podpornikov v skladu z 69.a členom Statuta MOL, ni bila odpravljena z zahtevanimi podatki, temveč je bila nadomeščena s seznamom 123 volilcev in njihovimi podatki. Pri tem je ostalo le 11 volilcev - podpornikov navedenih v vlogi z dne 8.12.2000. Tožnica tako vloge ni dopolnila v skladu z pozivom tožene stranke z navedbo osebnih podatkov podpornikov. Volilci navedeni v vlogi z dne 18.12.2000 so tako dejansko na novo izrazili podporo pobudi za vložitev zahteve za razpis referenduma, vendar že po preteku 15-dnevnega roka iz 68.

člena Statuta MOL. S tako dejansko novo vlogo pa ni bila odpravljena formalna pomanjkljivost vloge z dne 8.12.2000.

Pritožbeno sodišče je spoznalo, da nista podana razloga, s katerima tožnica izpodbija sodbo sodišča prve stopnje. Spoznalo je tudi, da niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.