VSRS Sodba I Up 1102/99

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 86/97 z dne 14.9.1999.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 17.12.1996. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke proti sklepu Upravne enote M.S. z dne 15.5.1996, s katero je navedeni upravni organ prve stopnje zavrgel zahtevo tožeče stranke za denacionalizacijo stanovanjske hiše in stavbnega zemljišča parc. št. 298, 410/1, 413/1 in 1768/19 k.o. M.S., ker tožeča stranka ni aktivno legitimirana stranka zaradi tega, ker ji je bilo predmetno premoženje nacionalizirano z odločbami Okrajnega ljudskega odbora M.S. z dne 28.10.1950, z dne 28.10.1950 in z dne 28.10.1950, izdanimi na podlagi 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ, št. 98/46 in 35/48, v nadaljevanju ZNZGP).

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbo tožeče stranke na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97, v nadaljevanju ZUS), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločitev tožene stranke pa pravilna in na zakonu utemeljena. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je predmet zahtevka za denacionalizacijo premoženje, ki je bilo podržavljeno po 7.a členu ZNZGP. Ker po 8. točki 3. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92-odl.US, 13/93-odl.US, 31/93 in 24/95-odl.US, v nadaljevanju ZDen) ni mogoče uveljavljati denacionalizacije za premoženje, ki je bilo podržavljeno na podlagi 7.a člena ZNZGP, sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke, da je upravni organ prve stopnje pravilno odločil, ko je zavrgel zahtevo tožeče stranke.

V pritožbi uveljavlja tožeča stranka vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odloči tako, da se tožeči stranki vrne predmetno premoženje. Navaja, da se sodišče prve stopnje ne bi smelo omejiti zgolj na ugotovitev, da ZDen vrnitve premoženja ne predvideva za primere, ko je do podržavljenja prišlo po 7.a členu ZNZGP. Meni, da je s takšnim formalističnim in nekritičnim pristopom pri reševanju in obravnavi tožbe sodišče prve stopnje kršilo načelo zakonitosti, pravičnosti in humanosti. Ponovno poudarja, da je bilo podržavljenje predmetnega premoženja neutemeljeno, saj v času podržavljenja predmetno premoženje ni rabilo gospodarski dejavnosti. Tudi dejstvo, da je vsem pritožnikom prenehalo državljanstvo FLRJ proti njihovi volji in brez njihove vednosti, ne bi smelo vplivati na odklonitev denacionalizacije. Pritožniki so osebe stare nad 80 let, so brez premoženja in eksistenčno ogrožene, od novega sistema v Republiki Sloveniji pa so utemeljeno pričakovali, da jim bo nova država odpravila krivice, ki so jim bile storjene tudi po II. svetovni vojni po FLRJ, čeprav niso ničesar storili proti takratnemu režimu, razen, da so se izselili v novo nastalo državo Izrael. S pritožbo prosijo tudi, da se jih oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je nesporno, da je bilo predmetno premoženje nacionalizirano na podlagi 7.a člena ZNZGP, ki ga ZDen v 8. točki 3. člena izrecno izključuje iz pravne podlage za denacionalizacijo.

Osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na tak način, ZDen ne šteje za upravičence do denacionalizacije. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru po ZDen ni pogojev za uvedbo postopka denacionalizacije. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati pritožbene navedbe. Načelo zakonitosti je res temeljno načelo odločanja v upravnem postopku, pomeni pa, da mora upravni organ svojo odločitev opreti na določbe zakona, ki dajejo upravičenje za pridobitev pravice do denacionalizacije. Ker v obravnavanem primeru ZDen izrecno izključuje takšno upravičenje, pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni ugovor, da sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z načelom zakonitosti.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko ni presojalo tožbenih navedb v zvezi z utemeljenostjo nacionalizacije predmetnega premoženja in prenehanja jugoslovanskega državljanstva pritožnikov. Po ZDen namreč predmet denacionalizacije ni vsebinska presoja odločbe o podržavljenju.

Glede prošnje pritožnikov za oprostitev sodnih taks pritožbeno sodišče pojasnjuje, da po 1. odstavku 71. člena ZDen stranke v zadevah denacionalizacije ne plačujejo taks.

Pritožbeno sodišče je spoznalo, da niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.