VSRS Sodba U 203/95

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla pritožbo tožnikov, ki so jo ti vložili, ker Sklad stavbnih zemljišč mesta Ljubljana ni odločil o njihovi zahtevi za dodelitev treh nadomestnih stavbnih zemljišč ali izplačilu denarne odškodnine, ki so jo vložili zato, ker so jim bile prej dodeljene parcele brez njihovega soglasja protipravno pozidane. V obrazložitvi tožena stranka ugotavlja, da gre pri zahtevi tožnikov z dne 22.9.1994 za zahtevo za oddajo stavbnega zemljišča, to pa se po določbi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih odda s pogodbo. Ker gre za dispozitivnost ravnanja in ne za oblastnost, zadeva ne predstavlja upravne stvari ali upravnega akta, zato ni podan primer molka organa in tudi pritožba ni dopustna. Zato je bilo potrebno tožbo zavreči na podlagi 239. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, sicer pa same stranke v zahtevi navajajo, da bodo v primeru negativne rešitve sprožile sodni postopek.

Tožniki v tožbi navajajo, da so zahtevo za dodelitev treh nadomestnih gradbenih parcel oz. alternativno zahtevo po denarnem nadomestilu vložili zato, ker so bile prvotno dodeljene parcele prodane drugim. Dogovorjeno je bilo, da bo Odbor za urejanje zemljišč pri izvršnem svetu SO Ljubljana Šiška tožnikom dodelil parcele drugje, vendar sklep o tem ni bil izdan. Reševanje vloge tožnikov po vsebini sodi v pristojnost tožene stranke. Tožniki predlagajo, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter naloži izdajo odločbe o dodelitvi enakovrednih stavbnih parcel tožnikom oz. izdajo odločbe o plačilu ustreznega nadomestila.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izreku in razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Glede na podatke predloženih upravnih spisov tožbeni ugovori sodišču ne vzbujajo dvoma o tem, da je tožena stranka utemeljeno kot nedovoljeno zavrgla pritožbo tožnikov v stvari, ki ni upravna stvar.

Ker se po 51. členu Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l.SRS, št.

18/84, 33/89 ter Ur.l.SRS, št.24/92-odl. US), na katerega se sklicuje izpodbijana odločba, stavbno zemljišče odda s pogodbo, v primerih izpodbijane odločitve oddaje stavbnega zemljišča na podlagi predhodnega javnega razpisa pa je po 4. odstavku 54. člena istega zakona izrecno predvidena pristojnost rednega sodišča (sedaj sodišče splošne pristojnosti), to pomeni, da oddajanje stavbnih zemljišč ni opredeljeno kot upravna stvar, o kateri se odloča v upravnem postopku. Toliko bolj velja navedena ugotovitev, če tožniki zahtevajo dodelitev "nadomestnih" stavbnih parcel oziroma plačilo odškodnine, sklicevaje se pri tem na neizpolnjen dogovor, ne glede na to, če je morda njihova zahteva v zvezi s priznano, a nerealizirano prednostno pravico uporabe parcel za gradnjo hiše. Tožena stranka je za svojo odločitev dala pravilne razloge, s katerimi sodišče soglaša in jih ne ponavlja. Varstvo svojega zahtevka, kot so ga tožniki postavili in utemeljevali in pri katerem vztrajajo tudi v tožbi, tožniki zato ne morejo uveljavljati v upravnem postopku, temveč lahko uveljavljajo le sodno varstvo v pravdnem postopku.

Ker niso podani izpodbojni razlogi v smislu 10. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77), je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS/77, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 50/97).