VSRS Sodba II Ips 82/95

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe za stanovanje v K. po pogojih, ki jih stanovanjski zakon določa za privatizacijo. Ugotovilo je, da tožnica ni državljanka Republike Slovenije in zato ne more pridobiti lastninske pravice na stanovanju.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in z enakimi razlogi potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijani sodbi in ugodi tožbenemu zahtevku ali pa, da sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je pridobitev državljanstva predhodno vprašanje. Ker postopek o tem še ni končan, bi moralo sodišče to pravdo prekiniti in počakati na odločitev o tožničinem državljanstvu. Ne glede na to meni, da noben predpis ne prepoveduje sklenitve pogodbe, s katero bi stanovanje kupila pod pogojem, da bo pridobila državljanstvo. Opozarja, da ustavni zakon prepoveduje pridobitev lastninske pravice, ne prepoveduje pa sklenitve pogodbe, ker se z njo lastninske pravice še ne pridobi. S sklenitvijo pogodbe si želi obvarovati rok in s tem ohraniti možnost pridobiti stanovanje.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in tedanji Javni tožillec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Bistvo prodajne pogodbe je prenos lastninske pravice na prodani stvari od prodajalca na kupca. To velja tudi za prodajno pogodbo za stanovanje po določbah stanovanjskega zakona o privatizaciji. Zato ni mogoče skleniti veljavne prodajne pogodbe v primeru, ko kupec ne more pridobiti lastninske pravice na prodani stvari. Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91) v drugem odstavku 16. člena prepoveduje osebam, ki nimajo državljanstva Republike Slovenije , pridobitev lastninske pravice na nepremičninah na območju Republike Slovenije, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti. Ker toženka v času, ko je podala zahtevo za privatizacijo stanovanja, in v času sojenja ni imela državljanstva Republike Slovenije, ni mogla pridobiti lastninske pravice na stanovanju in zato tudi ni mogla skleniti veljavne kupoprodajne pogodbe. Z določbami o privatizaciji določa stanovanjski zakon pogoje, pod katerimi morajo določeni lastniki prodati upravičencem stanovanja pod posebej določenimi ugodnimi pogoji. Poleg posebnih pogojev, določenih s stanovanjskim zakonom, pa veljajo za te pogodbe splošne omejitve, med katerimi je vsekakor tudi prepoved pridobivanja nepremičnin za tuje državljane. Zato osebe, ki nimajo državljanstva Republike Slovenije, ne morejo utemeljeno zahtevati sklenitve pogodbe za odkup stanovanja po določbah o privatizaciji. Taka zahteva ni utemeljena in jo mora sodišče zavrniti.

S sklenitvijo pogojne pogodbe ne bi bilo mogoče podaljševati z zakonom določenega roka za izvedbo privatizacije. Kdor v času do izteka roka ni izpolnjeval pogojev za pridobitev lastninske pravice, pač ne more izkoristiti ugodnosti privatizacije. Morebitna pridobitev državljanstva v času po izteku roka iz 123. čl. stanovanjskega zakona ne more učinkovati tako, da bi zaradi tega prej vložena zahteva za odkup postala utemeljena. Utemeljenost zahteve je namreč treba presojati po stanju, kakršno je ob vložitvi, utemeljenost pravice do privatizacije pa po stanju do izteka roka iz 123. čl. stanovanjskega zakona. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da ni prekinilo postopka do odločitve o tožničinem državljanstvu.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).