VSRS Sklep III Ips 86/93

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje, v kolikor je zavrnila pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno (drugi odstavek izreka) ter sodba sodišča prve stopnje, v kolikor je višji tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnila (drugi odstavek izreka), razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločitev.

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v (skupnem) znesku 875.578,50 SIT in terjatev na plačilo zakonitih zamudnih obresti od (skupnega) zneska 998.070,00 SIT od 16. 11. 1992 do plačila, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Pritožbo tožeče stranke zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožeča stranka pravočasno vložila revizijo. V njej navaja, da jo vlaga iz vseh revizijskih razlogov ter revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

S področja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki so revizijski razlog (1. in 2. točka 1. odst. 385. člena ZPP), pazi revizijsko sodišče pri preizkusu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti samo, če je tekom postopka prišlo do kakšne od tistih kršitev določb pravdnega postopka, ki so navedene v 10. točki 2. odst. 354. člena ZPP. Revizijsko sodišče ugotavlja, da do takšnih kršitev ni prišlo. V čem naj bi sodišči druge oziroma prve stopnje sicer kršili določbe pravdnega postopka pa tožeča stranka v reviziji ne pove. Zato z uveljavlanjem bistvenih kršitev določb pravdnega postopka z revizijo ne more uspeti.

Pač pa tožeča stranka utemeljeno očita sodiščema druge in prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava.

Z dnem začetka stečajnega postopka obresti od terjatev do dolžnika, ki se poplačajo iz stečajne mase, ne prenehajo teči (102. člen zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - Ur. list SFRJ štev. 84/89). Obresti, ki so tekle do začetka stečajnega postopka, najsi bodo to pogodbene ali zamudne obresti, tečejo torej naprej tudi po začetku stečajnega postopka in sicer po tisti obrestni meri, po kateri so tekle do začetka stečajnega postopka. Če so tekle pogodbene obresti do začetka stečajnega postopka po višji obrestni meri kot je zakonita obrestna mera zamudnih obresti, oziroma če so do takrat tekle zamudne obresti v skladu z 2. odst. 277. člena ZOR po višji obrestni meri od zakonite obrestne mere zamudnih obresti, tečejo obresti po enaki obrestni meri tudi po začetku stečajnega postopka. Upnik lahko zahteva zamudne obresti tudi od zapadlih toda neplačanih pogodbenih ali zamudnih obresti, vendar samo od takrat dalje, ko pri sodišču zahteva njihovo plačilo (1. in 2. odst. 279. člena ZOR). Zahteva za plačilo obresti pri sodišču je tudi prijava obrestne terjatve v stečajnem postopku. Da je možno zapadle toda neplačane obresti obrestovati na način iz 2. odst. 279. člena ZOR, jih mora upnik izraziti v kapitaliziranem znesku (toda samo tiste, ki so že zapadle). Od tako izraženih zapadlih neplačanih obresti tečejo od dneva vložitve zahteve za njihovo plačilo dalje zamudne obresti po obrestni meri, ki jo določa zakon (procesne obresti).

Iz izpodbijanih sodb izhaja, da sta sodišči prve in druge stopnje zavzeli stališče, da mora upnik glavno terjatev in kapitalizirane obresti sešteti, od dobljenega seštevka pa tečejo od vložitve zahteve za plačilo zapadlih neplačanih obresti dalje procesne obresti po obrestni meri zamudnih obresti, ki jo določa zakon, ne glede na to, po kakšni obrestni meri so tekle obresti (pogodbene ali zamudne) od glavne terjatve do takrat, ko je upnik vložil zahtevek za plačilo zapadlih neplačanih obresti. Takšno stališče pa je po mnenju revizijskega sodišča pravno zmotno.

Ni zakonske določbe, po kateri upnik od vložitve zahtevka na plačilo procesnih obresti od zapadlih neplačanih obresti dalje ne bi bil več upravičen do obresti od glavne terjatve po takšni obrestni meri, po kakršni so te tekle do vložitve omenjenega zahtevka. Zato tudi tožeči stranki z njegovo vložitvijo ni prenehalo obrestovanje glavne terjatve po tisti obrestni meri, po kateri se je ta obrestovala do takrat. Od vložitve zahtevka na plačilo procesnih obresti ji zato tečejo od glavne terjatve še naprej obresti po enaki obrestni meri, po kateri so tekle do takrat, od kapitaliziranega zneska zapadlih neplačanih obresti pa po zakoniti obrestni meri zamudnih obresti (izven določbe 2. odst. 277. člena ZOR).

Ker sodišči druge in prve stopnje materialnega prava za svoji odločitvi nista uporabilo tako, kot je obrazloženo zgoraj, sta ga uporabili zmotno. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 2. odst. 395. člena ZPP sodbo sodišč druge in prve stopnje razveljavilo v obsegu, ki izhaja iz izreka tega sklepa in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče ugotovilo predvsem, kaj predstavljajo tiste terjatve (glavno terjatev, obresti), ki so v stečajnem postopku prerekane in so zato predmet spora, po kakšni obrestni meri se obrestujejo oziroma so se obrestovale glavne terjatve in za kateri čas. Ko bo to ugotovilo, bo, upoštevajoč zgoraj navedeno stališče, kako se od vložitve zahtevka za plačilo procesnih obresti dalje lahko obrestujejo glavna terjatev in kapitalizirane obresti, lahko materialnopravno pravilno odločilo. Pri tem pa revizijsko sodišče še opozarja, da obresti od obrestnih obresti ni mogoče zahtevati. Zato, če glavna tertjatev že sama po sebi pomeni kapitalizirane obresti (iz spisa namreč vsaj za del v stečajnem postopku prijavljenih terjatev ni razvidno, kaj predstavljajo), tožeča stranka od njih do vložitve zahtevka za njihjovo plačilo ni upravičena zahtevati obresti.

Sklep o stroških revizijskega postopka temelji na 3. odst. 166. člena ZPP.