VSRS Sodba II Ips 1099/2007

Revizija se zavrne.

1Tožnici sta zoper zavarovalnico, pri kateri je imel povzročitelj prometne nesreče, v kateri je umrl sin ter brat dvojček, zavarovano odgovornost, vložili tožbo na plačilo odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi smrti bližnjega. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo in vsaki tožnici prisodilo odškodnino v višini 25.037,56 EUR. Nadalje je sodišče toženi stranki naložilo še plačilo premoženjske škode v znesku 2.304,35 EUR skupaj s pripadki in povrnitev pravdnih stroškov v znesku 5.416,83 EUR. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se prvi tožnici prisodi odškodnina v višini 14.600 EUR, drugi tožnici pa odškodnina v višini 16.700 EUR. Zaradi spremembe odločitve o glavni stvari je pritožbeno sodišče spremenilo tudi odločitev o stroških.

Navedbe revidentk

2Revizijo sta tožnici vložili glede višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Menita, da je prisojena odškodnina prenizka, nepravična in neskladna z aktualno sodno prakso, pri čemer v podkrepitev svojega naziranja ponovno nizata vse tiste okoliščine primera, ki jih sodišče druge stopnje ni v zadostni meri upoštevalo. Sklicujeta se na judikat Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 342/2004. Predlagata spremembo sodbe sodišča druge stopnje v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku v celoti ter novo odmero pravdnih stroškov.

3Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

4Revizija ni utemeljena.

5Če nekdo umre, lahko sodišče prisodi njegovim ožjim družinskim članom pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine (180. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Tudi pri odmeri odškodnine za tovrstno nepremoženjsko škodo pa je treba uporabiti kriterije, ki so določeni v 179. členu OZ. Ti so bili ob upoštevanju pravnoodločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje, v izpodbijani drugostopenjski sodbi pravilno uporabljeni, zaradi česar je prisojena odškodnina materi v višini 18 povprečnih neto plač (PNP) in sestri-dvojčici v višini 21 PNP v skladu z okoliščinami tega primera in tudi v okviru prisojenih odškodnin v podobnih primerih.

6Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano tudi tako, da odmera odškodnin ni le odraz oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Da je bilo to načelo ob odmeri odškodnine tožnicama pravilno upoštevano, pokaže njuna primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih. Rezultat te primerjave namreč potrjuje primerno umeščenost tožnicama pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo. Ker se tožnici v reviziji sklicujeta na odločbo VS RS II Ips 342/2004, jima je treba odgovoriti, da njun izbor primera iz sodne prakse ne terja drugačne odločitve v tej zadevi, ter ju napotiti na številne druge primere, ki so obravnavani zadevi prav tako podobni npr. odločbe VS RS II Ips 146/2006, II Ips 133/2000 ali II Ips 116/2006.

7Ker niso podani ne razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo tožečih strank na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.