VSRS Sodba II Ips 373/2007

Revizija se zavrne.

Okrajno sodišče je na predlog za izvršbo tožeče stranke izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Zoper omenjeni sklep je tožena stranka vložila ugovor, zato je sodišče sklep v delu, v katerem je dovoljena izvršba, razveljavilo. O zahtevku je v nadaljevanju odločalo sodišče v pravdi.

Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane v veljavi tisti del sklepa o izvršbi, ki toženi stranki nalaga, da mora tožeči stranki plačati znesek 452.550,00 SIT z zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški.

Sodišče druge stopnje je v celoti zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka v pravočasni laični reviziji (poimenuje jo pritožba) navaja, da nikoli ni podpisala izjave, s katero bi prevzela obveznosti izbrisane družbe. Sodišči sta sodbi gradili na domnevi, ne pa na zakonitem dejstvu. Po njenem mnenju tožena stranka ni uspela dokazati, da bi kadarkoli podpisala izjave o prevzemu obveznosti. Tožeča stranka tako ni uspela dokazati aktivne in pasivne legitimacije.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

V izogib ponavljanju revizijsko sodišče pojasnjuje toženi stranki, da odločanje na podlagi domnev (izpodbojnih ali neizpodbojnih) in fikcij ni nezakonito. Smisel domnev v pravu je v olajšanju dokazovanja, kar pa ne pomeni, da stranki ni potrebno ničesar dokazati. Stranka mora še vedno dokazati t.i. domnevno bazo. V konkretnem primeru je bila domnevna baza dejstvo, da je bila tožena stranka družbenica izbrisane družbe. Od tod dalje pa sta sodišči odločili na podlagi pravne domneve, da so vsi družbeniki izbrisane družbe aktivni družbeniki (to pomeni, da so imeli vpliv na poslovanje družbe), in pravne fikcije, da se za aktivne družbenike šteje, da so podali izjavo o prevzemu obveznosti izbrisane družbe(1). Pri tem je treba še pojasniti, da je pravna domneva o aktivnosti družbenikov izpodbojna, fikcija o prevzemu obveznosti s pisno izjavo pa ne. Povedano z drugimi besedami: v primeru izbrisa družbe se lahko družbenik reši plačila obveznosti družbe le v primeru, če dokaže, da ni imel statusa aktivnega družbenika (da je bil pasivni družbenik). Dokazno breme v konkretnem primeru je bilo torej na strani tožene stranke, ki bi morala dokazati, da ni imela vpliva na poslovanje izbrisane družbe oziroma je bila pasivni družbenik. Zmotno je stališče tožene stranke, da bi morala podpisati izjavo o prevzemu dolga in da bi morala tožeča stranka to dokazati. Kot že povedano: fikcije ni treba dokazovati in je tudi ni mogoče izpodbijati. Tako ni nobenega dvoma, da je podana pasivna legitimacija tožene stranke.

Prav tako pa so neutemeljene navedbe tožene stranke v zvezi z aktivno legitimacijo tožeče stranke. Kot je že pravilno razložilo sodišče prve stopnje na str. 3 in 4 obrazložitve, ima SAZAS pravno podlago za uveljavljanje zahtevkov v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS št. 21/95 in nadaljnji). SAZAS lahko uveljavlja avtorske pravice na podlagi pogodbe z avtorjem, vendar lahko male pravice (kamor spadajo neodrska dela) uveljavlja tudi brez take pogodbe. Tako je podana tudi aktivna legitimacija tožeče stranke.

Neutemeljeno revizijo je moralo revizijsko sodišče zato zavrniti (378. člen ZPP).

------

Op. št. (1): Ustavno sodišče sicer meni (glej odločbo U-I-135/00 z dne 9.10.2002, točko 75), da gre v tem primeru za neizpodbojno pravno domnevo. Kvalifikacija, ali gre za neizpodbojno pravno domnevo ali pravno fikcijo, pa v ničemer ne vpliva na položaj stranke oz. končno odločitev, saj je značilnost obeh ravno njuna neizpodbojnost.