VSRS Sklep IX Ips 130/2007

Zahteva zagovornika obsojenega M.K. za izredno omilitev kazni se zavrne.

Obsojenca se oprosti povrnitve stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.

S pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 17.8.2005, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 12.1.2007, je bil obsojeni M.K. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja pomoči pri prepovedanem prehodu čez državno mejo po drugem odstavku 311. člena KZ v zvezi s 27. členom KZ. Izrečena mu je bila kazen štiri mesece zapora.

Zahtevo za izredno omilitev kazni z dne 19.9.2007 vlaga zagovornik obsojenega. V zahtevi navaja, da obsojenec ni sposoben nastopiti zaporne kazni, ker se zdravi v okviru kliničnega centra zaradi drobljenja kamna v desni ledvici. Za ledvičnim in uroloških obolenjem je zbolel sredi letošnjega poletja, torej njegova bolezen ob izreku sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 17.8.2005 ni bila upoštevana. Prav tako sodišče ni upoštevalo njegovega že sicer slabega zdravstvenega stanja. Obsojenec je namreč marca 2002 na službeni poti utrpel prelom procesusa spinozusa na šestem vratnem vretencu, čemur je sledilo dolgotrajno zdravljenje, dvakrat je bil tudi na psihiatričnem pregledu. Iz dogodka v letu 1992 pa naj bi izvirala fraktura 12. vretenca. Težave je imel tudi z obolenjem srca. Zaradi posledic bolezni in poškodb pri delu mu je od dne 26.2.2004 dalje priznana II. kategorija invalidnosti. Glede na navedeno obsojenčev zagovornik meni, da je zahteva za izredno omilitev kazni utemeljena in predlaga, da naj ji Vrhovno sodišče ugodi in obsojenemu namesto zaporne kazni izreče pogojno obsodbo.

Gradivo, zbrano v predhodnem postopku (četrti odstavek 419. člena ZKP) in predlog vrhovnega državnega tožilca (peti odstavek 419. člena ZKP) sta bila vročena obsojencu in zagovorniku, ki se o njima nista izjavila.

Zahteva za izredno omilitev kazni ni utemeljena.

Po določbi 417. člena ZKP je omilitev pravnomočne izrečene kazni dovoljena, če se po pravnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe.

Okoliščina, da je obsojenec zbolel zaradi ledvičnih in uroloških obolenj ob izreku sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 17.8.2005 ni bila upoštevana, saj je zbolel sredi poletja 2007. Po oceni Vrhovnega sodišča pa ta nova okoliščina ni takšne narave, ki bi v primeru, ko bi sodišče zanjo vedelo, ko je sodbo izreklo, očitno pripeljala do milejše obsodbe. Lahko pa pripelje do odložitve izvršitve kazni dokler traja bolezen, kar je Okrožno sodišče na Ptuju z odločbo z dne 4.7.2007 tudi storilo. Že tako slabo obsojenčevo zdravstveno stanje (poškodbe, težave s srcem in zdravljenje) je bilo Okrožnemu sodišču v Murski Soboti ob izreku sodbe z dne 17.8.2005 znano, saj je med osebnimi podatki obsojenca v sodbi navedeno, da je prejemnik invalidnine, česar sicer ni upoštevalo kot olajševalno okoliščino pri odmeri kazni. Ravno zaradi navedenih posledic bolezni in poškodb pri delu je obsojencu od dne 26.2.2004 dalje namreč priznana II. kategorija invalidnosti. Opisana okoliščina torej ni nova, zato izredne omilitve kazni ne opravičuje.

Ob ugotovitvi, da pogoji za izredno omilitev kazni niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornika obsojenega M.K. iz zgoraj navedenih razlogov v skladu s šestim odstavkom 419. člena ZKP zavrnilo.

Po podatkih sodbe sodišča prve stopnje bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo vzdrževanje obsojenega in oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, zato ga je Vrhovno sodišče v skladu s četrtim odstavkom 95. člena v zvezi z 98.a členom ZKP oprostilo povrnitve stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.