VSRS Sodba IV Ips 16/2006

Zahteva vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti se zavrne.

Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Ajdovščini zavrnilo zahtevo za sodno varstvo, ki jo je vložil L.D. zoper plačilni nalog Policijske postaje A. z dne 4.1.2005, s katero mu je prekrškovni organ zaradi prekrškov po petem odstavku 83. člena in po petem odstavku 114. člena ZVCP-1 izrekel enotno globo v znesku 50.000,00 SIT. Sodišče je odločilo, da je vlagatelj zahteve za sodno varstvo dolžan plačati stroške postopka, in sicer povprečnino v znesku 10.000,00 SIT.

Vrhovna državna tožilka je dne 10.3.2006 zoper pravnomočno sodbo vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Vložnica navaja, da je iz opisa prekrška razvidna le ugotovitev policistov, da obdolženec v vozilu ni imel predpisanih verig, na sprednji in zadnji osi pa je imel montirane letne pnevmatike. Policista nista opisala, kakšne vrste pnevmatike je imel obdolženi na vozilu, kar je po presoji vložnice bistvenega pomena za utemeljenost očitka, da je storil prekršek po petem odstavku 114. člena ZVCP. Sodba tako ne navaja, kakšne pnevmatike je obdolženi imel na vozilu in kakšne bi v skladu s predpisi moral imeti. Sodišče se pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo ni opredelilo do izrecnega navajanja vložnika, da je imel vozilo opremljeno v skladu s Pravilnikom o napravah in opremi vozil v cestnem prometu. Sodba tako nima razlogov o dejstvih, na podlagi katerih sodišče šteje, da je obdolženi storil prekršek po petem odstavku 114. člena ZVCP. Vložnica Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 je podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. Vložnica zahteve uveljavlja, da izpodbijana sodba nima razlogov.

Prekršek po petem odstavku 114. člena ZVCP-1 stori voznik, ki ravna v nasprotju z določbami 114. člena ZVCP-1. Iz opisa dejanja in razlogov sodbe izhaja, da je storilec ravnal v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena, ki določa, da morajo imeti vsa motorna vozila in priklopna vozila v cestnem prometu od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta predpisano zimsko opremo. Kaj spada med zimsko opremo v smislu citiranega določila pa je predpisano v prvem odstavku 8. člena Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (v nadaljevanju Pravilnik). Zimsko opremo dvoslednih motornih vozil po tem določilu sestavljajo zimske pnevmatike na vseh štirih kolesih, ali letne pnevmatike in ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki.

Izpodbijani sodbi ni mogoče očitati, da nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče je zavrnilo zahtevo storilca za sodno varstvo kot neutemeljeno, v obrazložitvi pa navedlo razloge, zaradi katerih zahteva za sodno varstvo ni utemeljena. Sodišče je pojasnilo zakaj sklepa, da je storilčeva kršitev dokazana, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno in da v postopku ni bilo procesnih kršitev. Dokaz o storilčevi krivdi so po presoji sodišča skladne ugotovitve, zabeležene v plačilnem nalogu in opisu dejanja. Slednji temelji na osebni zaznavi policistov, ki sta videla, da storilec ni bil pripet z varnostnim pasom, na vozilu pa je imel nameščene letne pnevmatike, ni pa imel snežnih verig. Očitek zahteve, da policista nista opisala kakšne vrste pnevmatike je imel storilec, ni utemeljen. Iz opisa dejanja namreč jasno izhaja, da je imel storilec na obeh oseh montirane letne pnevmatike. Ker bi moral v tem primeru imeti tudi snežne verige, pa jih ni imel, njegovo vozilo ni imelo predpisane zimske opreme, kar pomeni ravnanje v nasprotju s prvim odstavkom 114. člena ZVCP-1 oziroma prekršek po petem odstavku tega člena.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 425. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom Zakona o prekrških (ZP-1) zavrnilo zahtevo vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti.