VSRS Sodba IV Ips 42/98

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočni odločbi Poverjeništva za notranje zadeve rajona I. glavnega mesta Ljubljana ter Komisije za kaznovanje prekrškov Rajonskega ljudskega odbora rajona I. mesta Ljubljana, izdani pod neugotovljeno številko neugotovljenega dne leta 1949, spremenita tako, da se postopek o prekršku zoper J.K. po 1. točki 1. odstavka 167. člena Zakona o prekrških (ZP) u s t a v i.

S prvo navedeno odločbo prvostopnega organa je bila J.K. zaradi prekrška po 6. točki 2. člena ZJRM kaznovana s kaznijo treh mesecev poboljševalnega dela. V to kazen ji je bil vračunan čas od 11.7.1949, ko ji je bila odvzeta prostost. Z drugo navedeno odločbo pa ji je bil po 6. členu ZJRM izrečen ukrep, da se jo pošlje za dobo 24 mesecev na družbeno koristno delo. Obe odločbi sta bili na podlagi odredbe predstojnika Sodnika za prekrške v Ljubljani z dne 13.10.1997 obnovljeni v postopku obnove spisa. Iz odločbe Ministrstva za notranje zadeve Vlade LRS z dne 7.2.1950 je razvidno, da je bila kaznovana J.K. pogojno odpuščena s prestajanja družbeno koristnega dela. Na podlagi slednje odločbe je Vrhovno sodišče štelo, da sta postali obe odločbi prvostopnega organa pravnomočni.

Zoper omenjeni odločbi je vrhovni državni tožilec dr. Z.F. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je uveljavljal kršitev materialnega zakona - da dejanje za katero je bila J.K. kaznovana, ni bilo prekršek - ter predlagal, da naj Vrhovno sodišče iz razloga po 1. točki 1. odstavka 167. člena ZP postopek zoper kaznovano J.K.

ustavi.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Za prekršek po 6. točki 2. člena ZJRM je bil kaznovan, kdor si je izmišljal ali razširjal lažnive vesti, ki so rušile mir in zadovoljstvo državljanov. Po določbi 1. odstavka 6. člena ZJRM se je lahko za čas od 6 mesecev do 2 let poslalo na družbeno koristno delo zaradi prevzgajanja tistega, ki je bil kaznovan zaradi prekrška po 2.,6., 13. ali 14. točki 2. člena ZJRM, če se je lahko utemeljeno pričakovalo, da bo še naprej delal take prekrške.

V izreku izpodbijane odločbe o prekršku je navedeno, da je bila J.K. kaznovana zaradi prekrška po 6. točki 2. člena ZRJM, ne da bi bil dan konkreten opis tega prekrška. V obrazložitve odločbe pa je navedeno, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je imenovana "protinarodno delovala, saj je pomagala v cerkvi, posedovala tujo literaturo (en list "Ave Marija" iz Amerike) in se ni zavzeto vključevala v terensko delo".

Vrhovno sodišče ugotavlja, da niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se kaznovani J.K. očitalo izmišljanje ali razširjenje kakšnih lažnivih vesti. Niti se ji ne očita, da bi njeno dejanje imelo za posledico "rušenje mira in zadovoljstva državljanov". Utemeljena je tedaj trditev v zahtevi za varstvo zakonitosti, da dejanje za katero je bila J.K. kaznovana, nima zakonskih znakov prekrška po 6. točki 2. člena ZJRM in da tudi sicer ZJRM ni poznal nobenega takšnega prekrška, pod katerega bi bilo mogoče subsumirati očitano dejanje. Torej je bil z izpodbijano odločbo Poverjeništva za notranje zadeve mesta Ljubljana v škodo kaznovane prekršen zakon, na način predviden v 1. točki 1. odstavka 167. člena ZP.

Glede na to da dejanje kaznovane J.K. ni bilo prekršek, tudi ni bilo zakonske podlage za izdajo drugo navedene izpodbijane odločbe, s katero ji je bil izrečen upravni ukrep pošiljatve na družbeno koristno delo. Zato je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in skladno z določbo 1. odstavka 221. člena v zvezi s 1.

točko 1. odstavka 167. člena ZP odločilo, kot je navedeno v izreku te sodbe.