VSRS Sklep I Ips 117/96
ECLI:SI:VSRS:1996:I.IPS.117.96Področje: kazensko procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Iz določbe 1. odst. 421. čl. ZKP sledi, da oškodovanec ne sodi v krog oseb, ki imajo pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.
Izrek
Zahteva za varstvo zakonitosti pooblaščenca oškodovane I.O.J. se zavrže kot nedovoljena.
Obrazložitev
Okrajno sodišče v N. je s sodbo z dne 18.12.1995, na podlagi 1. točke 357. člena ZKP zavrnilo obtožni predlog (pravilno obtožbo) zoper obdolženega P.P. zaradi kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa po 1. in 3. odstavku 251. člena KZ-77. Pooblaščenec oškodovane I.O.J. (ki nista bila navzoča na glavni obravnavi) je zoper sodbo vložil pritožbo in hkrati prosil, da se dovoli oškodovanki vrnitev v prejšnje stanje. Prošnjo pooblaščenca je okrajno sodišče zavrnilo, prav tako je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo zoper takšno odločitev s sklepoma, navedenima v uvodu. Zoper ti dve pravnomočni odločbi in zoper sodni postopek, ki je tekel pred njima, je pooblaščenec oškodovane I.O.J vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določb kazenskega postopka in predlagal razveljavitev napadenih sklepov.
Po določbi 1. odstavka 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti Državni tožilec RS, obsojenec in zagovornik, po obsojenčevi smrti pa osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP. Iz navedene določbe sledi, da oškodovanec ne sodi v krog oseb, ki imajo pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Na podlagi ugotovitve, da zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil pooblaščenec oškodovanke, ni dovoljena, jo je vrhovno sodišče v skladu z določilom 2. odstavka 423. člena ZKP zavrglo.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 22. 8. 2009Nazaj na vrh ↑