VSRS Sklep IX Ips 46/2008

Pravnomočna sodba se v odločbi o kazni spremeni tako, da se obsojenemu S.H. izrečena kazen zniža na 1 (eno) leto in 6 (šest) mesecev zapora.

Obsojeni S.H. je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 23.6.2004 spoznan za krivega kaznivega dejanja po prvem odstavku 182. člena KZ. Izrečena mu je bila kazen dve leti zapora. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 14.12.2006 delno ugodilo pritožbi obsojenčevega zagovornika in sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obsojencu izrečeno kazen znižalo na eno leto in osem mesecev zapora.

Zahtevo za izredno omilitev kazni vlagajo obsojenčevi zagovorniki. Navajajo, da obsojeni, ki je upokojen in živi v Nemčiji, zaradi izjemno slabega zdravstvenega stanja ni sposoben pripotovati v Republiko Slovenijo in tudi z zagovorniki komunicira le iz bolniške postelje. Naštevajo postavljene diagnoze in navajajo, da prognoza zdravljenja pri obsojencu, ki je star 70 let, ni ugodna in da mu je Okrožno sodišče v Mariboru zato večkrat odložilo izvršitev prestajanja kazni. Ker te okoliščine sodišču v času odločanja niso bile znane in ker obsojencu glede na kompleksnost in število zdravstvenih težav ustrezna oskrba v zaporu ne more biti zagotovljena, Vrhovnemu sodišču predlagajo, naj izrečeno kazen omili tako, da obsojencu izreče pogojno obsodbo.

Gradivo, zbrano v predhodnem postopku (četrti odstavek 419. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP) in predlog vrhovnega državnega tožilca (peti odstavek 419. člena ZKP) sta bila vročena obsojencu in njegovim zagovornikom, ki so se o njih izjavili z vlogama z dne 25.4.2008 in z dne 29.5.2008.

Zahteva za izredno omilitev kazni je utemeljena.

Po določbi 417. člena ZKP je omilitev pravnomočno izrečene kazni dovoljena, če se po pravnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe.

Iz zahtevi priložene medicinske dokumentacije (izvidi dr. M.B. z dne 13.8.2007, z dne 2.10.2007, z dne 6.11.2007, z dne 5.12.2007 in z dne 5.5.2008) izhaja, da je bila pri obsojenem S.H. diagnosticirana hipertonija, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, povišane vrednosti holesterola in maščob v krvi, vnetje jeter, ledvična insuficienca v stadiju kompenziranega zastoja, osteohondroza hrbtenice, obojestranska zatrdelost artrotičnega kolčnega sklepa in obojestranski periartritis ramenskega sklepa. Navedene zdravstvene težave so sicer v večjem delu pričakovana posledica obsojenčeve starosti kot okoliščine, ki je bila sodišču znana in ob upoštevanju katere je sodišče druge stopnje (poleg predhodne nekaznovanosti) obsojencu, v pritožbenem postopku izrečeno kazen znižalo z dveh let na eno leto in osem mesecev zapora. Vendar pa iz predložene medicinske dokumentacije izhaja, da se obsojenčevo zdravstveno stanje kljub rednemu zdravljenju ne izboljšuje, da so pri njem prisotna tveganja takšne narave, da ni mogoče operativno sanirati bolezni kolkov in da po ugotovitvi njegovega zdravnika obsojenec ni sposoben potovati ali prestajati kazni. Glede na opisani obseg zdravstvenih težav, ki so nastale po pravnomočnosti sodbe v tej zadevi, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je pri obsojencu prišlo do izrazitega poslabšanja zdravstvenega stanja, da bi ta okoliščina očitno pripeljala do milejše obsodbe, če bi jo sodišče pri odmeri kazni lahko upoštevalo.

Vrhovno sodišče je zato zahtevi za izredno omilitev kazni ugodilo in ta dejstva upoštevalo tako, da je obsojencu izrečeno kazen eno leto in osem mesecev zapora znižalo za dva meseca, torej na eno leto in šest mesecev zapora (šesti odstavek 419. člena ZKP). Izreka pogojne obsodbe, kar predlagajo zagovorniki obsojenca v zahtevi, te okoliščine ob upoštevanju teže kaznivega dejanja (zlasti ugotovitve, da je obsojeni slabotnega mladoletnega oškodovanca v isti noči zlorabil dva krat) ne upravičujejo. Nenazadnje je mogoče prestajanje kazni zaradi hujše bolezni odložiti vse dokler traja (drugi odstavek 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS), zdravstvena oskrba pa je zagotovljena tudi v zavodu za prestajanje kazni zapora (59. in 60. člen ZIKS).

Odločitev o zahtevi za izredno omilitev kazni je v korist obsojenca, zato mu v skladu z določbo drugega odstavka 98. člena v zvezi z 98.a členom ZKP ni bila določena povprečnina, drugi stroški pa v tem postopku niso nastali.