VSRS Sodba I Up 956/2006

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 - odl. US) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 27.10.2004, s katero je zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep Upravne enote Gornja Radgona z dne 6.9.2004. S tem sklepom je prvostopni organ zavrnil zahtevek tožnikov za vračilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v nekmetijske namene, plačane po odločbi Upravne enote Gornja Radgona z dne 10.10.2001, ker za vračilo te odškodnine v upravnem postopku ni več podlage v nobenem zakonu.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je sodišče prve stopnje povzelo vsebino 15. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 - odl. US, 54/00 - ZKme, 68/00 - odl. US, 27/02 - odl. US, 58/01 - ZMR-1, 67/01 - ZKZ-A, 110/02 - ZUreP-1, 110/02 - ZGO-1, 36/03 - ZKZ-B, 55/03 - UPB1), ki pa je prenehal veljati z uveljavitvijo 1. odstavka 238. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 41/04 - ZVO, 45/04 - ZVZP-A, 46/04 - ZRUD-A, 47/04 - ZGO-1A, 62/04 - odl. US, 102/04 - ZGO-1 - UPB1). Ker ZGO-1 ne določa, kako naj bi se po prenehanju veljavnosti 15. člena ZKZ vračala odškodnina zaradi spremembe namembnosti, za odločanje o vračilu te odškodnine v upravnem postopku ni več ustrezne zakonske podlage. Ker upravni organi lahko odločajo le v zadevah, o katerih imajo posebno pooblastilo v zakonu, za vračanje odškodnine zaradi spremembe namembnosti pa takega pooblastila nimajo več, je tudi po presoji prvostopnega sodišča prvostopni upravni organ pravilno ravnal, ko je njun zahtevek zavrgel. Kot neupoštevne oziroma neutemeljene pa je zavrnilo tožbene navedbe.

Zoper prvostopno sodbo se tožnika pritožujeta zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Vztrajata pri tem, da prenehanje veljavnosti določenih členov ZKZ na njuno pravico do vračila odškodnine ne more vplivati. Pravico do vračila odškodnine sta pridobila v času izdaje gradbenega dovoljenja, to pa je bilo pred uveljavitvijo ZGO-1. Torej je treba o tem njunem zahtevku odločati po 15. členu ZKZ, saj gradbenega dovoljenja nista izvedla. Zato predlagata, da pritožbeno sodišče njuni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zahtevku tožnikov za razveljavitev upravnega akta ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je tožnikoma pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi, je mogoče v upravnem postopku odločati le o upravnih zadevah, to je o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank, za katere je pooblastilo za odločanje upravnemu organu dano v zakonu. Takšno pooblastilo je bilo vsebovano v 15. členu ZKZ, ki pa je prenehal veljati z uveljavitvijo ZGO-1, torej s 1.1.2003. Od tedaj dalje ni več zakonske podlage, da bi o vračilu odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, ki sta jo tožnika nedvomno plačala, odločal upravni organ v upravnem postopku.

Glede na to pritožbeno sodišče meni, da sodišče prve stopnje in oba upravna organa za drugačno odločitev niso imeli ustrezne pravne podlage. S tem pa ni odločeno tudi o morebitnem civilnopravnem zahtevku tožnikov do države oziroma občine, ki je odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča pridobila, vendar tak zahtevek ni predmet odločanja upravnega organa ali upravnega sodišča, temveč sodišča splošne pristojnosti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.