15. člen ZKZ

Za postopke v zvezi z odločanjem o vračilu odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki v času uveljavitve ZGO-1 še niso bili pravnomočno končani, ta zakon ni določil ustavitve, zato po presoji revizijskega sodišča ni nobene podlage za razlago, da je prenehala pravna podlaga za odločanje o vračilu odškodnine v upravnem postopku po določbah ZKZ, ki so veljale ob vložitvi zahteve.

Ob ugotovitvi, da je tožeči stranki škoda s plačilom odškodnine nastala v letu 1992, tožbo pa je vložila v letu 2005, je ne glede na dejstvo, kdaj naj bi izvedela za škodo in tistega, ki jo je povzročil, zaključek sodišča prve stopnje o zastaranju odškodninske terjatve, materialnopravno pravilen. V konkretnem primeru se lokacijsko dovoljenje ni izteklo, pač pa je bila zahteva tožeče stranke za izdajo lokacijskega dovoljenja zavrnjena. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila v ponovljenem postopku kot razlog za zavrnitev izdaje lokacijskega dovoljenja navedena ugotovitev, da vse parcele niso več v lasti tožeče stranke. Zato po oceni pritožbenega sodišča niso bili izpolnjeni pogoji za vračilo odškodnine po 15. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih in zato te pravice sodišče prve stopnje tožeči stranki pravilno ni priznalo.

Določba 112. člena ZKZ ne daje pooblastil za odločanje o morebitnem vračilu plačane odškodnine zaradi spremembe namembnosti zemljišč.

Ker v ZKZ ni več dana podlaga, da bi se o vračilu odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov odločalo v upravnem postopku, je odločitev tožene stranke in prvostopnega organa, ki sta tako zahtevo zavrgla, pravilna in zakonita.

Med upravnim sporom je začel veljati Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, v nadaljevanju ZGO-1), ki v 1. odstavku 238. člena med drugim določa tudi, da z dnem uveljavitve ZGO-1 prenehajo veljati določbe III. poglavja (odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda) oziroma členi 11., 12., 13., 14., 15. in 16. ter 112. prehodnih določb ZKZ. Drugi odstavek 238. člena ZGO-1 določa, da se postopki za odmero in plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda, začeti na podlagi 11., 12., 13. in 14. člena ZKZ, uvedeni pred uveljavitvijo ZGO-1, ki še niso pravnomočno končani, ustavijo.

Postopki odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, uvedeni po ZKZ-1 in ZKZ/79, se ustavijo, če do uveljavitve ZGO-1 niso pravnomočno končani, ker je z ZGO-1 razveljavljeno poglavje o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov.

Spremembo površine pripadajoče gradbene parcele ni mogoče uveljavljati v postopku odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, temveč v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja.

Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča se odmeri na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, ki veljajo v času izdaje lokacijskega dovoljenja.