VSRS Sklep I Up 225/2000

Pritožba se zavrže.

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo na podlagi 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 29.5.1997, s katero je tožena stranka odpravila odločbo Upravne enote L. z dne 16.7.1996. S to odločbo je prvostopni organ tožniku izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovnega objekta (lesno predelovalni obrat) na zemljišču parc. št. 105/39 in 105/89 k.o. B. Zoper gradbeno dovoljenje se je pritožila I.K., v tem postopku prizadeta stranka.

Sodišče prve stopnje je tožnikovo tožbo zavrnilo, pri čemer je v svoji obrazložitvi med drugim navedlo, da je prvostopni upravni organ v tej zadevi na podlagi odločbe tožene stranke z dne 29.5.1997 dne 21. 8. 1997 že izdal novo gradbeno dovoljenje, zoper katero je prizadeta stranka ponovno vložila pritožbo, o kateri je tožena stranka odločila z odločbo z dne 13.5.1998 in njeno pritožbo zavrnila kot neutemeljeno. V času odločanja prvostopnega sodišča se je o novi odločbi tožene stranke vodil upravni spor pod opr. št. U 178/98.

Sodišče prve stopnje pa je tožbo zoper prvo odločbo tožene stranke z dne 29.5.1997 zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bila odločitev tožene stranke pravilna, ko je prizadeti stranki priznala položaj stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Prizadeta stranka v tem postopku varuje svoje pravice in pravne koristi v zvezi z zdravim bivalnim okoljem v skladu z določbami 15. člena in 6. točke 1.

odstavka 56. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO, Uradni list RS, št. 32/93, 44/95-odl.US in 5/96).

Tožnik se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb postopka in ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Sklicuje se na to, da mu je bilo s prvostopno odločbo z dne 21.8.1997, izdano novo gradbeno dovoljenje. Zato se mu zastavlja vprašanje smiselnosti in utemeljenosti odločanja sodišča zoper upravni akt, ki je bil že nadomeščen z novim upravnim aktom, ne da bi o interesu glede nadaljevanja postopka povprašali tožnika. Meni, da bi mu moralo prvostopno sodišče dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločbo. Novo gradbeno dovoljenje je bilo izdano v postopku, v katerem je sodelovala tudi prizadeta stranka, ki se je ponovno pritožila, vendar je bila njena pritožba zavrnjena. Glede na navedeno pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi.

Na pritožbo je odgovorila prizadeta stranka, ki v njej ponavlja vse dotedanje trditve.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožbo je bilo treba zavreči iz naslednjih razlogov:

Pritožba zoper sodbo upravnega sodišča prve stopnje po določbi 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002) v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. V obravnavanem primeru je iz upravnih spisov razvidno, da je v ponovnem postopku prvostopni upravni organ tožniku dne 21.8.1997 izdal novo gradbeno dovoljenje za objekt, ki je predmet tudi prvotnega gradbenega dovoljenja iz leta 1996. Zoper to novo gradbeno dovoljenje se je pritožila prizadeta stranka I.K., katere pritožbo pa je tožena stranka zavrnila, njeno tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 13.5.1998 pa je zavrnilo Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru s sodbo, opr. št. U 178/98 z dne 15.9.2000, ki je postala pravnomočna 20.10.2000. Glede na to po presoji pritožbenega sodišča tožnik nima pravnega interesa za pritožbo v obravnavanem upravnem sporu, v katerem se presoja pravilnost in zakonitost prvotnega gradbenega dovoljenja, ki je že nadomeščeno z novim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrglo pritožbo kot nedovoljeno na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16.

člena ZUS.