VSRS Sodba U 678/92-9

Tožba se zavrne.

Z gradbenim dovoljenjem dne 6.10.1989 je bila pravnemu predniku tožnikov (kupna pogodba z dne 7.1.1991, dodatek z dne 11.3.1991) na parc. št. 451/6, 456/3, 457/10 na podlagi projekta št. 47/89 oziroma 24 iz maja 1989, dovoljena gradnja poslovno stanovanjske hiše - trgovine z bifejem.

Z uporabnim dovoljenjem z dne 28.1.1992 je prvostopni upravni organ dovolil uporabo dela poslovnega objekta - bifeja (okrepčevalnice) in biljard kluba na zemljišču parc. št. 457/10. V utemeljitvi je navedel, da je bil objekt zgrajen v skladu s tehnično dokumentacijo in da so bila dela izvedena v skladu s predpisi. Uporabno dovoljenje je bilo tožnikoma vročeno 28.1.1992.

Zoper uporabno dovoljenje se je pritožilo petnajst občanov. Pritožbo je tožena stranka prejela 6.3.1992. Pritožniki so navajali, da je bil z zazidalnim načrtom za naselje predviden trgovski objekt dnevne preskrbe. Lokacijsko dovoljenje je bilo izdano za poslovno stanovanjsko hišo - trgovino z bifejem. S tem so se strinjali vsi mejaši. Tudi gradbeno dovoljenje je bilo izdano za navedeni objekt. Uporabno dovoljenje je prvostopni upravni organ izdal za bife in biljard klub, čeprav je komisija za tehnični pregled ugotovila, da je prostor za biljard v kleti povsem spremenjen. V njem je oprema za bar. Gradbeni inšpektor je navedel, da za ta dela ni mogoče izdati uporabnega dovoljenja. Uporabno dovoljenje je tudi v nasprotju s predpisi. Investitorja sta tako spremenila namembnost objekta. V pritličju ni okrepčevalnica temveč tehnična trgovina, v kleti pa je predvideno zabavišče, ne pa biljard soba. V mirnem okolju je tako predviden lokal - zabavišče, ki bo bistveno spremenil bivalne razmere pritožnikov.

Tožena stranka je izpodbijano odločbo razveljavila po nadzorstveni pravici na podlagi 2. odstavka 262. člena zakona o splošnem upravnem postopku. V utemeljitvi odločbe je navedla, da je republiški gradbeni inšpektor ugotovil več pomanjkljivosti pri gradnji. Zapisnik komisije za tehnični pregled je pomanjkljiv, iz njega ni mogoče ugotoviti, kdaj je bil tehnični pregled, komisija ni upoštevala 70. in 74. člena zakona o graditvi objektov. Uporabno dovoljenje je bilo izdano za del objekta, ki nima lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Objekt je v primerjavi s projektiranim stanjem spremenjen. Spremenjena je namembnost prostorov v kleti, saj je povečana garderoba, spremenjena je pristopna rampa, prostor za biljard pa je spremenjen za nočni klub. Takšne spremembe bi zahtevale gradbeno dovoljenje. Brez gradbenega dovoljenja pa ni mogoče izdati uporabnega dovoljenja (64. člen zakona o graditvi objektov).

V tožbi sta tožnika izpodbijala navedeno odločbo in predlagala, da jo sodišče odpravi. Ugovarjala sta aktivni legitimaciji pritožnikov in navajala, da je le eden od njih mejaš. Pritožba zoper uporabno dovoljenje je bila vložena prepozno. V zvezi z navedbami o projektih izvedenih del je utemeljitev izpodbijane odločbe sama s sabo v nasprotju. V postopku je bilo odločeno le o gostinskem delu v pritličju levo od glavnega vhoda in o kletnih prostorih levo od glavnega vhoda. Trgovina obratuje brez pripomb občanov. Tožena stranka ni dala napotkov za novo odločitev organa prve stopnje.

Tožena stranka je predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

V odgovoru na tožbo je prizadeta stranka, osem občanov, navajala, da prvostopni upravni organ ni upošteval lokacijskega in gradbenega dovoljenja, da gre za mirno stanovanjsko naselje, da pa sta tožnika s tem, da sta spremenila bife v tehnično trgovino in klet v disco klub, spremenila namembnost svojih gradbenih prostorov.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je v uvodu izpodbijane odločbe, pa tudi v zadnjem odstavku obrazložitve navedla kot pravno podlago za odločitev 2. odstavek 262. člena zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 47/86), ki ga je na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, (Uradni list RS, št. 1/91-I) dovoljeno uporabljati kot predpis Republike Slovenije. Tožena stranka je torej izpodbijano odločbo razveljavila po nadzorstveni pravici. Kot utemeljitev za uporabo navedene določbe je tožena stranka v obrazložitvi navedla, da je bil z izdajo uporabnega dovoljenja očitno kršen zakon o graditvi objektov. Tožena stranka je torej izpodbijano odločbo utemeljila z vsebino 2. odstavka 263. člena zakona o splošnem upravnem postopku, ki pravi, da se odločba, ki je v upravnem postopku dokončna, lahko razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno kršen materialni zakon.

Sodišče se strinja z odločitvijo tožene stranke zaradi naslednjih razlogov: Zakon o graditvi objektov (ZGO - Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86) v VII. poglavju ureja tehnični pregled objektov in uporabno dovoljenje (64. - 75. člen). Zakon določa imenovanje komisije za tehnični pregled (67. člen), dolžnost investitorja, katero dokumentacijo mora predložiti komisiji (68. člen), vsebino zapisnika o tehničnem pregledu (70. člen) in pogoje za izdajo uporabnega dovoljenja (71. člen). V zapisniku komisije za tehnični pregled brez datuma ni navedeno, ali sta tožnika kot investitorja predložila dokumentacijo, ki jo navaja 68. člen zakona o graditvi objektov. V zapisniku so med drugim navedene tudi pripombe Republiškega gradbenega inšpektorja. Ta je ugotovil, da je pri gradnji prišlo do več sprememb: ena stanovanjska enota je spremenjena v poslovni prostor, druga enota v nadstropju ni končana, prostori v kleti so spremenjeni, namesto biljardnih miz je v prostor postavljena barska oprema, prostori trgovine v pritličju niso dokončani, okolica ni dokončana, odprta terasa in povezovalno stopnišče med etažo in kletjo nista dokončani. Z vsebino teh pripomb se ujemajo pripombe nadzornega organa, ki je v izjavi brez datuma ugotovil, da so bili spremenjeni naslednji deli objekta: arhitektonsko zazidalna situacija, tloris temeljev, kleti pritličja in mansarde, prerezi A-A, B-B in C-C, ter fasade na severu, vzhod - zahod in fasada na jugu. Točnost teh ugotovitev je potrjena z vsebino upravnemu spisu priloženih projektov iz maja 1989, ki jih je izdelala projektantska delovna skupnost in načrtov, ki so bili glede na dejansko opravljena gradbena dela izdelani januarja 1992 (RMA, računovodske storitve, proizvodnja, trgovina d.o.o.). Iz vsebine 71. člena zakona o graditvi objektov izhaja, da mora upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje po tem, ko je prejel zapisnik in predlog komisije za tehnični pregled, opraviti primerjavo med vsebino gradbenega dovoljenja in ugotovitvami komisije. Če ugotovi, da so bile pri gradnji storjene pomanjkljivosti, odredi njihovo odpravo. Pomanjkljivosti je moč odpraviti z novim lokacijskim ali (in) gradbenim dovoljenjem. Zaradi neskladja med gradbenim dovoljenjem in ugotovitvami komisije bi prvostopni upravni organ moral ravnati po določbi 71. člena zakona o graditvi objektov. Tega ni storil, zato je tožena stranka utemeljeno na podlagi 2. odstavka 263. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)po nadzorstveni pravici izpodbijano odločbo razveljavila. Iz utemeljenega v izpodbijani odločbi namreč izhaja, da je bil v postopku na prvi stopnji očitno prekršen materialni zakon.

Sodišče je moralo na podlagi obrazloženega po 2. odstavku 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77, ki ga je v Republiki Sloveniji dovoljeno uporabljati na podlagi navedenega ustavnega zakona) tožbo zavrniti.

Glede na to, da je bila prvostopna upravna odločba odpravljena po nadzorstveni pravici, procesnih ugovorov tožnikov v tožbi glede legitimacije in glede pravočasnosti pritožbe, ni mogoče upoštevati. Zaradi očitne kršitve materialnega zakona v odločbi prvostopnega upravnega organa za odločitev tudi niso pomembne druge navedbe v tožbi tožeče stranke.