VSRS Sklep II Ips 781/2007

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti kupne pogodbe z dne 30.5.1995 glede zemljišča parc. št. 5089/1 k.o. ... Presodilo je, da tožnik ni dokazal, da bi bila pogodba sklenjena v nasprotju s tožnikovo voljo in željo, glede tega pa je bila tožba tudi prepozna. Prav tako tožnik ni dokazal, da bi bila pogodba oderuška.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo tako glede zatrjevanih kršitev postopka kot tudi glede dejanskih ugotovitev in uporabe materialnega prava. Tožnik je zamudil prekluzivni rok za izpodbijanje pogodbe zaradi napak volje, ni pa mu uspelo dokazati, da pogodba nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim predpisom ali morali in prav tako ne subjektivnega in objektivnega pogoja, ki sta potrebna za oceno pogodbe kot oderuške.

Proti sodbi je tožnik po pooblaščencu vložil revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V njej trdi, da mu ni bilo omogočeno udeleževati se postopka in obravnavati stvar pred sodiščem. Za prvi dve obravnavi se je opravičil z ustreznimi zdravniškimi spričevali, za tretjo obravnavo pa vabila ni dobil. Odločitev je tudi napačna, ker je uveljavljal ničnost pogodbe zaradi kršitve morale, pritožbeno sodišče pa se je ukvarjalo samo z oderuštvom.

Revizijo je vložil tudi tožnik sam, vendar njene vsebine revizijsko sodišče ni upoštevalo, ker v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kamor spada tudi revizija, stranka ne more opravljati pravdnih dejanj sama, ampak le po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP - UPB3, Uradni list RS št. 73/2007).

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in zatrjevala njeno neutemeljenost.

Revizija je utemeljena.

Na tožnikovo pritožbeno trditev, da je prvostopenjsko sodišče odločilo o zahtevku v tožnikovi odsotnosti, je pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi odgovorilo, da je bil tožnik na glavno obravnavo pravilno vabljen, svojega izostanka pa ni opravičil. Opravičilo z dokazili o zatrjevani bolezni bi moral poslati pred začetkom glavne obravnave. Revizijsko sodišče ugotavlja, da tem razlogom ni mogoče v celoti pritrditi. V tej pravdni zadevi so bili opravljeni trije naroki za glavno obravnavo. Na narok dne 8.4.2003 je bil tožnik pravilno vabljen, ni se je udeležil in ne opravičil. Na narok dne 5.6.2003 je bil tožnik prav tako pravilno vabljen. Dne 27.5.2003 je sodišču poslal opravičilo z zdravniškimi spričevali, "da je njegovo zdravstveno stanje močno omajano, kar lahko pomeni, da iz zdravstvenih razlogov ne bo mogel priti na obravnavo, saj morda sploh ne bo sposoben za izvedbo zaslišanja kot stranke". Tožnik ni predlagal preložitve obravnave in je bila ta utemeljeno opravljena kljub tožnikovi odsotnosti. Na glavno obravnavo dne 8.7.2003 prvostopenjsko sodišče tožniku ni poslalo vabila, tako da nanjo sploh ni bil vabljen. Pooblaščenca ni imel. Kljub temu je sodišče obravnavo opravilo, zaslišalo toženca kot stranko, izvedlo druge dokaze in zadevo zaključilo z izdajo sodbe.

Iz opisanega je razvidno, da drži revizijska trditev, da tožniku vabilo za tretjo obravnavo sploh ni bilo poslano, tako da tožnik ni bil pravilno vabljen. Tako ravnanje je pomenilo nezakonito postopanje sodišča, zaradi česar tožniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker so se na tej obravnavi izvajali dokazi, je bila tožniku kršena pravica do izjave in ker je bila zaslišana nasprotna stranka, je bila v tožnikovo škodo kršena enakopravnost strank. Z nevabljenjem na obravnavo tožnik ni bil deležen enakega varstva pravic, kar pomeni kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pred sodiščem prve stopnje, ki jo revizija tudi uveljavlja. Navedene kršitve postopka, ki jo je tožnik uveljavljal v pritožbi, pritožbeno sodišče pa bi jo moralo upoštevati tudi po uradni dolžnosti, to sodišče v izpodbijani sodbi ni sankcioniralo, tako da je tudi samo ponovilo isto bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Zaradi tega je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.