VSRS Sklep I Up 64/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo zahtevo tožnikov za izdajo začasne odredbe. Tožnika sta namreč predlagala začasno zadržanje izvršitve sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 23. 12. 2008, s katerim je bilo ugotovljeno, da je odločba o izrečenem inšpekcijskem ukrepu z dne 27. 6. 2008 postala izvršljiva dne 4. 11. 2008 ter tožnikoma naloženo, da morata v roku treh mesecev po prejemu sklepa odstraniti nelegalna objekta, sicer bo izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec del.

2V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da tožnika s tožbo sicer izpodbijata odločbo gradbenega inšpektorja, predlagata pa začasno zadržanje izvršitve sklepa o dovolitvi izvršbe, vendar se slednji po svoji vsebini nanaša na izpodbijano odločbo, torej je v neposredni povezavi s spornim pravnim razmerjem v tem upravnem sporu. Tožnika sta v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla le, da bi jima nastala velika in nepotrebna škoda in tega nista konkretizirala. S takim pavšalnim navajanjem pa po presoji sodišča prve stopnje nista izkazala pogoja verjetnega nastanka težko popravljive škode.

3Tožnika sta zoper navedeni sklep vložila pritožbo, v kateri navajata, da sta objekta bila zgrajena že pred skoraj desetimi leti in da sta ju normalno uporabljala. Predvsem zajčnik je za njiju zelo pomemben, saj imata trenutno v njem 10 kletk ter najmanj 50 zajcev, ki bi bili z rušenjem obsojeni na smrt, ker nimata drugih prostorov zanje. Sta starejša delavca z nizkimi oziroma brez dohodkov, s hrano pa pomagata tudi hčerki. Če bi morala sporna objekta podreti ter vzpostaviti prvotno stanje, bi morala za to pridobiti dovoljenje ter lokacijo za deponiranje ruševin, kar je vse povezano z velikimi finančnimi sredstvi. To bi ju finančno pokopalo, njuna eksistenca bi bila ogrožena, od izvršitve odločbe pa ne bi imel nihče koristi, prav tako z zadržanjem ne bi bila prizadeta javna korist. Vrhovnemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi in izda predlagano začasno odredbo.

4Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6Tožnika sta predlagala zadržanje izvršitve odločbe (pravilno sklepa) z dne 23. 12. 2008, torej izdajo začasne odredbe na podlagi določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ta določa, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7Vrhovno sodišče se z odločitvijo sodišča prve stopnje sicer strinja, vendar iz drugih razlogov, kot pa jih je za zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe navedlo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Tožnika namreč s tožbo izpodbijata odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Maribor z dne 27. 6. 2008, s katero jima je bila naložena ustavitev vseh del pri gradnji garaže in zidanega gospodarskega objekta na parceli št. ... k.o. ... ter odstranitev objektov in vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje, torej izvršilni naslov. Z začasno odredbo pa predlagata odložitev izvršitve sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 23. 12. 2008. Glede na zgoraj citirano določbo drugega odstavka 32. člena ZUS-1 tako ni podlage za izdajo predlagane začasne odredbe, saj sodišče lahko izda na podlagi te določbe le začasno odredbo, s katero poseže v izvrševanje (s tožbo) izpodbijanega akta, ne more pa se zadržati izvrševanje akta, ki ni predmet upravnega spora. Vrhovno sodišče je sicer v sklepu I Up 649/2007 z dne 18. 10. 2007 zavzelo stališče, da med izvršilnim naslovom in sklepom o dovolitvi izvršbe obstaja vsebinska povezava, vendar gre po mnenju Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru za drugačno pravno in dejansko stanje.

8Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep izpodbija, in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.