VSRS Sklep I Upr 3/2006

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Upnik A. d.o.o. je zoper nasprotne udeležence B., C., D., E., F., G., H., I., J. in K. pri Okrajnem sodišču v Ljubljani dne 5.6.2006 vložil predlog za izdajo začasne odredbe, ki bi nadomestila soglasje imenovanih za prekop njihovih zemljišč zaradi priklopa predvidenega objekta na infrastrukturna omrežja.

Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom z dne 3.7.2006, izreklo za nepristojno in sklenilo, da bo zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje Upravnemu sodišču Republike Slovenije. Odločitev o tem, da je za rešitev predmetnega spora pristojno to sodišče, je okrajno sodišče utemeljilo z dejstvom, da je upnik že začel upravni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja (69. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00).

Upravno sodišče Republike Slovenije pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, ki je po določbi 2. odstavka 10. člena ZUS pristojno za reševanje spora o pristojnosti med upravnim in drugim sodiščem. V predlogu navaja, da je upnik zahteval od sodišča izdajo začasne odredbe za dovolitev prekopa zemljišč v k.o. ..., zaradi priklopa predvidenega objekta na infrastrukturna omrežja (elektrika, vodovod, plin, kanalizacija). Po mnenju upravnega sodišča gre v obravnavanem primeru za spor v zvezi z dovolitvijo služnosti, ki pa po naravi stvari sodi v pristojnost sodišča splošne pristojnosti in ne upravnega sodišča, kot to zmotno izhaja iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, in da v tej zadevi ne gre za upravno stvar. Zato meni, da je za odločitev o predlagani začasni odredbi pristojno okrajno sodišče.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodišča splošne pristojnosti (1. odstavek 97. člena Zakona o sodiščih - ZS, Uradni list RS, št. 94/07 - UPB4), specializirana sodišča, kot je upravno sodišče (2. odstavek 97. člena ZS), pa le v okviru pristojnosti, ki je z zakonom izrecno določena. Specializirana sodišča, ki postopajo tudi po posebnih pravilih postopka, so sodišča z določenim ožjim področjem pristojnosti. Zato so za vse zadeve iz sodne pristojnosti razen zadev, za katere zakon izrecno določa pristojnost specializiranih sodišč, stvarno pristojna sodišča splošne pristojnosti.

ZUS določa pristojnost upravnega sodstva, v 1. do 4. členu pa možen predmet upravnega spora, z uveljavitvijo novega ZUS dne 1.1.2007 (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 96/07 - sklep US) pa je možen predmet upravnega spora določen v 1. do 5. členu tega zakona. Nobena od navedenih pristojnostnih določb ne določa pristojnosti upravnega sodišča za zadeve, v katerih se spor nanaša na urejanje medsebojnih razmerij med lastniki zemljišč.

Iz predlagane začasne odredbe izhaja, da upnik (investitor) ni pridobil soglasja sosedov za napeljavo komunalne infrastrukture po njihovem zemljišču, ki ga je dolžan priložiti listinam, ki so potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nadomestitve soglasja sosedov, ki ne dovolijo posega v njihova zemljišča zaradi napeljave infrastrukturnih objektov, ni možno reševati v upravnem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, saj gre za civilnopravno razmerje, o tem pa tudi ne more odločati upravno sodišče. Zato to tudi ni pristojno za izdajo začasne odredbe po 69. členu ZUS. To vprašanje ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ, Uradni list RS, št. 87/02) v okviru poglavja o določitvi nujne poti. V 91. členu SPZ je določeno, da se določila o nujnih poteh smiselno uporabljajo tudi na priključitev za javna komunalna in druga omrežja, če lastnik nepremičnine, ki to zahteva, izpolnjuje pogoje za priklop. Nadomestitev listine o pravici do razpolaganja z zemljiščem zaradi napeljave komunalnih vodov oziroma soglasja lastnikov sosednjih zemljišč, bo upnik lahko dosegel le z ustrezno odločbo sodišča splošne pristojnosti, zato spada tudi odločanje o predlagani začasni odredbi v pristojnost okrajnega sodišča po določbah ZIZ in ne upravnega sodišča. Zato je odklonitev pristojnosti okrajnega sodišča napačna.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 2. odstavka 13. člena ZUS sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.