VSRS Sklep II Ips 50/2006

Reviziji se v obsegu odločitve o zavrženju tožbe (sklep sodišča prve stopnje z dne 28.9.2004) ugodi, zaradi česar se v tem obsegu izpodbijani sklep in sklep sodišča prve stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopanja.

V ostalem se revizija zavrne.

Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28.9.2004 zavrglo tožbo, s katero je tožeča stranka uveljavljala proti toženi stranki plačilo premoženjske škode in odškodninske rente. Ugotovilo je, da skrbnica in s tem zakonita zastopnica mladoletne tožnice pooblaščenca odvetnika ni pravočasno pooblastila za zastopanje v pravdi.

S sklepom z dne 2.2.2005 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je podala tožeča stranka z utemeljitvijo, da je pooblastilo odvetnik sicer pripravil pravočasno, da pa je zaradi pomote v njegovi pisarni sodišču bilo dostavljeno prepozno.

Pritožbo tožeče stranke proti navedenim odločitvama je sodišče druge stopnje zavrnilo in oba sklepa potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj se sklep sodišča druge stopnje in odločitvi sodišča prve stopnje razveljavijo, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopanja. Meni, da za vložitev tožbe zadostuje obvestilo centra za socialno delo, ki se je z vložitvijo tožbe proti toženi stranki strinjal. V Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) ni predpisano, da bi bilo prepovedano, da bi center za socialno delo tudi sam izbral odvetnika in mu dal nalogo, da vloži tožbo za varovanko, ki je postavljena pod skrbništvo. Gre za zaščito temeljnih osebnostih pravic mladoletne hudo poškodovane tožnice. Sicer pa je pooblastilo skrbnice tožničin pooblaščenec posredoval sodišču prve stopnje še pred pravnomočnostjo sklepa o zavrženju tožbe. Reviziji se zdi problematična tudi odločitev, s katero ni bilo ugodeno predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Tudi tu bi bilo treba upoštevati, da je predlog bil vložen zaradi zaščite premoženjskopravnih pravic mladoletne tožnice.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena, kolikor napada odločitev o zavrženju tožbe, kolikor se ne strinja z zavrnitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, pa ni utemeljena.

Revizijsko sodišče se strinja z razlago, sprejeto v izpodbijanem sklepu, da se razlog, ki ga navaja tožnica v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, nanaša na malomarno delo uslužbenke v odvetnikovi pisarni, kar ne more predstavljati upravičenega vzroka v smislu 116. člena ZPP. To obvelja ne glede na dodatno ugotovitev, da je tožničin odvetnik vložil v spis pooblastilo skrbnice, ki je datirano s 24.6.2004, kar pa je kar dva meseca po izteku roka, ki mu ga je sodišče postavilo za njegovo predložitev. V navedenem delu torej reviziji ni mogoče ugoditi, zaradi česar jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

V ostalem pa je revizija utemeljena. Mladoletna tožnica je bila postavljena pod skrbništvo že z odločbo Centra za socialno delo L. z dne 12.6.1995, št. ... Za skrbnico ji je bila postavljena S. A. Ker lahko tožnica opravlja pravdna dejanja le po skrbniku (192. člen ZZZDR in 78. člen ZPP), sodišče prve stopnje ni ravnalo narobe, ko je odvetnika M. J., ki je vložil tožbo v imenu mladoletne tožnice, pozvalo, da predloži skrbničino pooblastilo za vložitev tožbe (drugi odstavek 98. člena ZPP). Res je tudi, da je poziv sodišča odvetnik prejel 13.4.2004, kar pomeni, da bi moral do 28.4.2004 izpolniti naloženo obveznost (prvi odstavek 112. člena ZPP). Strogo formalno odvetnik ni postopal v skladu s pozivom sodišča, zaradi česar je sodišče prve stopnje po določbi četrtega odstavka 98. člena ZPP dne 28.9.2004 tožbo zavrglo.

Vendar pa iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je Center za socialno delo ob vložitvi tožbe in kasneje (obvestilo z dne 18.3.2004) soglašal, da mladoletno tožnico v pravdi zastopa odvetnik M. J. Sodišče druge stopnje je v tem obsegu sprejelo stališče, da se odvetnik ne more sklicevati na določbo drugega odstavka 192. člena ZZZDR, ki predpisuje, da Center za socialno delo zastopa varovanca, če je omejil skrbnikove pravice in odločil, da bo sam zastopal varovanca. Skrbnica S. A. namreč ni bila v ničemer omejena v svoji samostojnosti v smislu drugega odstavka 185. člena ZZZDR.

Opisane pravne razlage revizijsko sodišče ne sprejema. Skrbništvo ima med drugim tudi namen, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb (v tem primeru otroka), ki so pod skrbništvom (tretji odstavek 180. člena ZZZDR). Po določbi prvega odstavka 185. člena ZZZDR center za socialno delo lahko odloči, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ampak bo sam opravljal to dolžnost. Iz določb ZZZDR, ki se nanašajo na skrbništvo in na vlogo Centra za socialno delo pri postavljanju skrbnika, nedvomno izhaja poudarjena kontrolna funkcija, ki jo Center za socialno delo opravlja. Ker ima Center za socialno delo, ki ima po omenjeni določbi prvega odstavka 185. člena ZZZDR celo pravico, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ni sprejemljiva toga razlaga. po kateri ne bi smel sam odobriti vložitve tožbe zaradi varovanja otrokovih premoženjskih koristi, posebej v obravnavanem primeru, ko skrbnica ni pravočasno podpisala pooblastila odvetniku.

V obravnavanem primeru gre za izrazit primer varovanja otrokovih (premoženjskih) koristi. Zagotavljanje otrokove koristi je osnovni namen pri postopanju, ki zadeva otroka, kar pomeni, da to načelo velja tudi za javne organe, torej za Center za socialno delo. Po določbi prvega odstavka 5. a člena ZZZDR morajo državni organi in nosilci javnih pooblastil v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist. Gre za načelo, ki je sprejeto iz določb Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic iz leta 1996, ki jo je Slovenija ratificirala z veljavo od 1.7.2000 (Uradni list RS, št. 26/99 in 86/1999).

V izpodbijani sodbi so bile torej določbe, ki se nanašajo na skrbništvo in na vlogo Centra za socialno delo pri varovanju otrokovih koristi, napak uporabljene. Center za socialno delo je vloženo tožbo, ki je v otrokovo korist, odobril, zaradi česar takšni odobritvi ne more odvzeti pravne veljavnosti sklicevanje na določbo 192. člena ZPP, po katerem Center za socialno delo zastopa varovanca, če sam opravlja dolžnosti skrbnika, ali če je skrbnikove pravice omejil. S stališča kontrolne funkcije Centra za socialno delo in pristojnosti, ki jih ima pri varovanju otrokovih koristi, ni sprejemljivo, da bi odobritev za vložitev tožbe v tem primeru ne učinkovala zgolj s sklicevanjem na prej omenjeno zakonsko določbo.

Po povedanem je bilo treba izpodbijano odločitev sodišča druge in prve stopnje v tem obsegu razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopanja.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na odločbi 165. člena ZPP.