VSRS Sklep Cp 1/2006

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

1Višje sodišče v Ljubljani je kaznovalo tožnika z denarno kaznijo 200.000 SIT zaradi žalitev sodišča, nasprotne stranke in drugih udeležencev v postopku, ki so bile zapisane v tožnikovi pritožbi proti sklepu sodišča prve stopnje o motenju posesti.

2Tožnik se je pravočasno pritožil proti sklepu o denarni kazni. Pritožba je mestoma na meji razumljivosti, iz nje pa je mogoče izluščiti naslednje trditve:

- pritožnikove izjave niso objektivno žaljive;

- izjave se ne nanašajo na sodišče, stranke ali druge udeležence postopka;

- odločitev o kazni je arbitrarna.

3Pritožba ni utemeljena.

4Namen prepovedi žaljivih vlog (109. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP) je predvsem zavarovati ugled ter avtoriteto sodstva. Vsebina tožnikove vloge (ki je podrobneje opredeljena v obrazložitvi sklepa višjega sodišča) predstavlja poseg v ugled sodne veje oblasti, saj omalovažuje sodni postopek in ravnanje sodnice v sodnem postopku. Pri tem ne gre za dopustno izvrševanje pravice do izjavljanja v postopku, saj zapis, zaradi katerega je sodišče izreklo kazen, ni v nikakršni zvezi s trditvami in navedbami, ki so bile relevantne za odločanje o pritožbi proti sklepu o motenju posesti.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba o kazni v skladu z določbami 109. člena ZPP, storjene pa tudi niso bile absolutne bistvene kršitve določb postopka, ki bi jih bilo treba upoštevati po uradni dolžnosti. Drugostopenjsko sodišče je zato zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).