VSRS Sodba II Ips 549/2002

Revizija se zavrne.

Sodišče prve stopnje je s sodbo 18.4.2002 razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, njuno mladoletno hčerko A. dodelilo v vzgojo, varstvo in oskrbo materi-tožnici, tožencu-očetu pa je naložilo, da mora za hčerko plačevati po 25.000 SIT preživnine mesečno od 1.4.2002 dalje. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zoper odločbo o preživninski obveznosti do hčerke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Z revizijo je toženec uveljavljal bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlagal, naj se ugodi njegovi pritožbi (s katero je predlagal znižanje preživnine). Po revizijskih izvajanjih naj bi bil postopek kršen zaradi tega, ker med postopkom ni imel odvetnika in zato ni izločeval sodišča na podlagi 6. točke 70. člena ZPP, ker je na sodišču prve stopnje zaposlena tožnica. Zmotna uporaba materialnega prava, to je 79. člena ZZZDR, pa je podana zato, ker sodišče ni odmerilo preživnine za hčerko v sorazmerju med dohodki njenih staršev in njenimi potrebami. Sodišče je naložilo tožencu več kot polovico stroškov hčerkinega preživljanja, če pri odločanju ni upoštevan otroški dodatek. Taka odločitev pa ni pravilna, ker prejema tožnica po 130.000 tolarjev plače in je ostala v lastniškem stanovanju, medtem ko mora toženec živeti v najemnem stanovanju in je tudi brez zaposlitve. Živi le s socialno podporo 32.479 SIT mesečno.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožnici, ki nanjo ni odgovorila (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Kadar stranka meni, da so podani pogoji za izločitev sodnika iz 6. točke prvega odstavka 70. člena ZPP, mora stranka po določilu 72. člena ZPP zahtevati izločitev sodnika takoj, ko izve za izločitveni razlog, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. Toženec po podatkih spisa ni izločeval sodnika sodišča prve ali druge stopnje ter v reviziji zgolj omenja okoliščino, ki naj bi predstavljala izločitveni razlog iz 6. točke prvega odstavka 70. člena ZPP. Ker toženec izločitve sodnika sodišča prve stopnje ni zahteval do konca obravnave, do zatrjevane kršitve postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ni moglo priti. Toženčeva revizija zato iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni utemeljena.

Po presoji revizijskega sodišča ni utemeljena revizija niti v smeri zmotne uporabe materialnega prava. Člen 79. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) res določa, kot trdi toženec, da sodišče določi višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči nižjih stopenj ugotovljeno dejansko stanje presojali na podlagi navedenega zakonitega določila in v skladu z navedeno podlago tudi sprejeli izpodbijano odločitev.

Toženec poudarja v svojih revizijskih izvajanjih le nekatera dejstva, ki naj bi šla v njegov prid (kot so višina tožničine plače in otroški dodatek), ne upošteva pa drugih okoliščin, ki sta jih sodišči nižjih upoštevali pri ocenjevanju njegovih preživninskih zmožnosti kot so dejstva, da ima poklic (vzdrževalec vozil in strojev), da je dohodek ustvarjal z igranjem v nogometu, med drugim pri nogometnih klubih ..., in celo v Kanadi in da je zaposlitev v Nogometnem klubu ... opustil po lastni izpovedi iz razlogov na svoji strani. Take ugotovitve sodišč nižjih stopenj pa kažejo na toženčeve pridobitne možnosti. Med postopkom zatrjevana trenutna nezaposlenost, ki pa je očitno posledica njegovega ravnanja, ne more biti tak razlog, zaradi katerega bi bil lahko njegov preživninski prispevek nižji od 25.000 SIT, mesečno kot sta odločili sodišči nižjih stopenj. Še posebej iz razloga, ker sta sodišči nižjih stopenj na podlagi njegove izpovedi upoštevali, da se mu obeta zaposlitev kot igralcu nogometa v tujini že meseca junija 2002 (to je v času odločanja na pritožbeni stopnji). Torej okoliščine, ki so bile ugotovljene ob zaključku v postopku na prvi stopnji, tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljujejo tako odločitev o toženčevih preživninskih obveznostih do hčerke, kot sta jo sprejeli sodišči nižjih stopenj. Zato tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.

Revizijsko sodišče je v skladu z navedenimi razlogi, ki niso potrdili v reviziji uveljavljenih kršitev, zavrnilo toženčevo revizijo (378. člen ZPP).