VSRS Sklep III Ips 181/2006

10. Revizija se zavrže.

11. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

1Tožeča stranka, nad katero je bil uveden stečajni postopek, je od tožene stranke, ki je bila ob uvedbi stečaja njen direktor, zahtevala plačilo odškodnine na podlagi 19. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo in toženi stranki naložilo, da v stečajno maso tožeče stranke plača odškodnino v znesku 5,000.000,00 SIT (sedaj 20.864,63 EUR) skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 6. 2003 dalje.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

3Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da se zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, oziroma sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje (oziroma sodišču druge stopnje) v novo odločanje.

4Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5Revizija ni dovoljena.

6Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L št. 195 z dne 15. 7. 2006) in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro.

7Po določbi 490. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT).

8V obravnavani zadevi je bilo pravnomočno ugodeno denarnemu zahtevku, kar pomeni, da je vrednost spornega predmeta enaka vrednosti glavnice (39. člen ZPP), to je 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT). Ker ne presega zgoraj navedene mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija ni dovoljena. Vrhovno sodišče jo je zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.

9Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, je Vrhovno sodišče odločilo, da glede na določbo prvega odstavka 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka.