VSRS Sodba III Ips 121/98

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Sodišče druge stopnje je s spodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je med drugim toženki T. d.o.o., P., Š., prepovedalo uporabo blagovnega znaka sestavljenega iz besed: "Kozorog pivo" in s silhueto kozoroga v ovalu s stiliziranimi gorami v ozadju na steklenicah piva in pri trženju tega izdelka, kar predstavlja kršenje blagovnih znamk tožeče stranke, vpisanih pri Uradu Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine, in da mora zato toženka skupaj s toženko Š. d.d. M.

nerazdelno objaviti to sodbo v določenih časopisih.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožena T. d.o.o. revizijo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 385. člena ZPP ter predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo, tožeča stranka pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Sodišči druge stopnje in prve stopnje sta utemeljeno in zanesljivo ugotovili, da je toženka z uporabo besed Kozorog pivo v silhueti s kozorogom v ovalu s stiliziranimi gorami posnemala registrirane znamke tožeče stranke, s čimer je kršila te znamke v smislu določil drugega in tretjega odstavka 94. člena Zakona o industrijski lastnini (Ur. list RS, št. 13/92, 27/93, 34/97 in 75/97), po katerih "posnemanje obstoja, če povprečen kupec blaga... lahko opazi razliko le, če je posebno pozoren...". Obravnavana kršitev predstavlja takšno tipično posnemanje, ki zavaja kupce, misleč da kupujejo proizvode tožeče stranke, ko sta pri tem sodišči druge stopnje in prve stopnje še ugotovili, da toženka uporablja posnemajočo oznako kozorog pivo na etiketi, ki je enako zelene barve in pravokotne oblike z značilnim robom, kot je to etiketa tožeče stranke. Gre tedaj za izrazito vizualno podobnost. Glede na takšno jasnost je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je zavrnilo toženkin predlog za zaslišanje predstavnika tožene stranke. Pri tem ni narobe, če je sodišče prve stopnje ugotovilo še nadaljnjo zlorabo toženke, ki se sicer posebej ne iztožuje, da je ta uporabljala pri prodaji spornega piva zaboje tožeče stranke in s tem dodatno zavajala kupce.

Vse to ugotavljata sodišči druge stopnje in prve stopnje in zato ne drži trditev revizije, da "v nobeni od sodnih odločb ni potrebne razlage", s čimer neutemeljeno nakazuje na bistveno kršitev iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. To enako velja za očitek revizije, da je "drugostopenjska sodba vsa pritožbena opozorila ignorirala", saj je sodišče druge stopnje razločno in utemeljeno odgovorilo na toženkina pritožbena izvajanja. Tudi ne drži, da bi naj sodišče druge stopnje ne obrazložilo podreditve očitanega posnemanja blagovne znamke tudi pod drugo in peto alineo tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu konkurence (Ur. list RS, št. 18/93). Sodišče druge stopnje je posebej obrazložilo, da je v tem pogledu "pravilna obrazložitev prvostopnega sodišča, da nastopa prvotožena stranka na trgu na način, ki ni primeren." Pri tem je sodišče prve stopnje že ugotovilo, da z očitanim dejanjem toženka izkorišča ugled tožeče stranke in da lahko omenjena podobnost znakov povzroči zmedo pri povprečnem potrošniku, kar predstavlja dejanji nelojalne konkurence, primeroma našteti v drugi in peti alinei citirane določbe.

Končno sodišči druge stopnje in prve stopnje nista kršili določil postopka o predhodnem vprašanju, ko sta odločili o obravnavanem tožbenem zahtevku, ne da bi čakali na odločitev "na upravnem področju", kjer tožena stranka poskuša registrirati sporni znak Kozorog pivo. Sodišče v skladu z določilom 12. člena ZPP namreč ni dolžno prekiniti postopka zaradi predhodnega vprašanja, ampak lahko samo odloči o zadevi, kot je to utemeljeno storilo v tem postopku in pravilno odločilo.

Glede na tako stanje stvari in, ko tudi po uradni dolžnosti niso bile ugotovljene kršitve iz 386. člena ZPP, je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno.