VSRS Sklep G 3/96

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi odločba Agencije za trg vrednostnih papirjev z dne 9.5.1996.

Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencija) je ugotovila, da je udeleženec, družba za upravljanje investicijskih skladov (v nadaljevanju: udeleženec), v času od 3.1.1996 do 18.3.1996 sklepal posle nakupa in prodaje v izreku izpodbijane odločbe navedenih vrednostnih papirjev med štirimi vzajemnimi skladi, ki jih vse upravlja on, in sicer tako, da je pri prodajah kot navidezni kupec oziroma prodajalec nastopala pravna oseba P. d.o.o. Takšno ravnanje je v nasprotju z določbo 4. alinee 1. odst. 109. člena zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Ur. list RS štev. 6/94; v nadaljevanju: ZISDU) in podlaga za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti po 2. alinei 118. člena omenjenega zakona. Zato mu je z izpodbijano odločbo odvzela dovoljenje za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov, ki mu ga je izdala 10.6.1994, in posebno dovoljenje za upravljanje pooblaščene investicijske družbe, ki mu ga je izdala 27.10.1994.

Odločbo Agencije izpodbija udeleženec s pravočasno vloženo pritožbo. V njej navaja, da ni ravnal v nasprotju s 1. odst. 109. člena ZISDU. V svojem imenu in za račun vzajemnih skladov, ki jih upravlja, je dajal naročila za nakupe in prodaje vrednostnih papirjev posredniški družbi D. B. d.d. Komu jih je ta prodala oziroma od koga jih je kupila, ni bila stvar udeleženca. Sicer pa je P. d.o.o. samostojna pravna oseba, ki sme sklepati pravne posle v svojem imenu in za svoj račun. Navideznih prodaj ni bilo. Agencija ne bi smela upoštevati podatkov, ki v sodni register še niso bili vpisani. Kapitalski deleži zakoncev v družbah, ki niso sodelovale pri prodajah vrednostnih papirjev, nimajo zveze z očitanim nedopustnim ravnanjem udeleženca. Ni zakonske določbe, ki bi opredeljevala personalno povezanost. Udeleženec predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Po 4. alinei 1. odst. 109. člena ZISDU so prepovedani vsi posli prodaje in nakupa vrednostnih papirjev med inesticijskimi skladi, ki jih upravlja ista družba za upravljanje. Udeleženec je družba za upravljanje investicijskih skladov. Upravlja štiri vzajemne sklade. Vsi posli prodaje in nakupa vrednostnih papirjev med temi skladi so torej prepovedani.

Podlaga za odločitev pritožbenega sodišča je dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe (3. odst. 169. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev - Ur. list RS štev. 6/94). Iz tega izhaja, da so imeli vzajemni skladi, s katerimi upravlja udeleženec, v času od 3.1.1996 do 18.3.1996 med svojimi sredstvi samo netržne vrednostne papirje osmih izdajateljev (samo en sklad je imel še vrednostne papirje treh drugih izdajateljev). Vse posle prodaje ali nakupa samo teh vrednostnih papirjev, ki jih je udeleženec sklenil v omenjenem času v svojem imenu in za račun katerega od svojih skladov, je posredovala borzno posredniška družba D. B., borzno posredniška hiša d.d. Vedno pa je bil kupec oziroma prodajalec P. d.o.o. Ta je vrednostne papirje enega od vzajemnih skladov, ki jih je kupil s posredovanjem borzno posredniške družbe, še isti ali enega od naslednjih dni preko iste borzno posredniške družbe prodal drugemu vzajemnemu skladu, in sicer praviloma isto število. Če se to pri posamezni prodaji ni skladalo s številom kupljenih, je prišlo do izenačitve pri nadaljnjih nakupih oziroma prodajah.

Opisano dejansko stanje bi sicer res lahko navedlo na zaključek, da se posli prodaj in nakupov vrednostnih papirjev niso izvajali neposredno med skladi, ki jih upravlja udeleženec. Dejanje prodaje in nakupa, če ju opredelimo kot en posel, kar ju lahko glede na to, kako so bili ti posli izvedeni, pa je bilo vedno izvedeno preko vmesnega člena - družbe P. d.o.o. Vedno je bilo torej izvedeno preko istega vmesnega člena. Iz dejanskih ugotovitev Agencije izhaja, da je 28.12.1995 imetništvo edinega poslovnega deleža tega vmesnega člena prešlo v celoti (100%) v roke S. Ta pa je tudi 50% imetnik poslovnega deleža ter istočasno direktor družbe F. d.o.o. (imetnik drugih 50% poslovnega deleža omenjene družbe je njegova žena), ki je imetnik 91% poslovnega deleža udeleženca. Tako P. d.o.o. kot tudi udeleženca je torej neposredno oz. posredno obvladovala ista oseba ali sama, ali skupaj z ženo. Opisano opravljanje poslov prodaje in nakupa vrednostnih papirjev, v katerih so sodelovali subjekti, ki jih je obvladovala ista oseba, pa upravičuje zaključek, da je šlo za posle med skladi, v katere je bila družba P. d.o.o. pritegnjena samo zaradi videza, da ne gre za kršitve 4. alinee 1. odst. 109. člena ZISDU. Čim pa je tako, je opredelitev poslov s P. d.o.o. kot navideznih, pravilna.

Za opredelitev poslov s P. d.o.o. kot navideznih je bilo vsekakor pomembno ugotoviti personalne in kapitalske povezave med udeleženci teh poslov. Agencija je ugotovila, kolikšen poslovni delež družbe F. d.o.o. pripada S. oziroma njegovi ženi. Ker pa je ta družba v razmerju do udeleženca družba z večinskim deležem, udeleženec pa družba v večinski lasti (1. odst. 461. člena zakona o gospodarskih družbah - Ur. list RS štev. 30/93 in 29/94), se zanj domneva, da je odvisen od družbe F. d.o.o. (2. odst. 462. člena ZGD). Nasprotnih trditev in dokazov v postopku, ki ga je vodila Agencija, ni bilo.

Udeleženec v pritožbi tudi zmotno meni, da je vpis spremembe ustanovitelja v sodni register konstitutivne narave. Sprememba ustanovitelja je stvar pogodbe. Čim je ta veljavno sklenjena, je prišlo do spremembe ustanoviteljstva. Vpis tega podatka v sodni register je zato deklaratorne narave. Za takšen vpis pa velja, da ima pravni učinek od dneva vpisa samo nasproti tretjim osebam (1. odst. 8. člena zakona o sodnem registru - Ur. list RS šrev. 13/94), nanj pa se lahko sklicuje, ne da bi ga zadele škodljive posledice, samo tisti, ki v pravnem prometu ravna vestno (2. odst. 8. člena istega zakona), torej samo tisti, ki ne ve niti ne more vedeti, da v sodni register vpisani podatki niso v skladu z dejanskim stanjem. To pa za S. glede spremembe ustanoviteljstva glede družbe P. d.o.o. ni mogoče trditi.

Glede na zgoraj navedeno uveljavljanih pritožbenih razlogov ni. Zato, in ker tudi ni pritožbenih razlogov, ki jih mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 3. odst. 170. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev v zvezi s 368. členom ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločbo Agencije.