VSRS Sodba VIII Ips 31/2025

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 335,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti dalje.

1Tožniku je bila z začasno odločbo toženca z dne 13. 4. 2023 v zvezi z drugostopenjsko odločbo z dne 7. 11. 2023 priznana pravica do starostne pokojnine v višini 1.998,53 EUR mesečno od 1. 3. 2023 dalje. Začasna odločba je bila nato nadomeščena s prvostopenjsko odločbo z dne 21. 12. 2023 v zvezi z drugostopenjsko odločbo z dne 10. 7. 2024, po kateri je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine v višini 1.967,16 EUR mesečno od 1. 3. 2023 dalje. Toženec tožniku v obeh postopkih ni priznal dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroka A. A., rojeno ..., čeprav je bila materi otroka B. B. v predhodnem postopku za priznanje pravice do starostne pokojnine z odločbo toženca z dne 9. 3. 2022 priznana pravica do starostne pokojnine od 1. 3. 2019 dalje brez upoštevanja dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za hčerko.

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo odločbe toženca z dne 7. 11. 2023, začasne odločbe z dne 13. 4. 2023, odločb toženca z dne 10. 7. 2024 in 21. 12. 2023 ter za vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka). Odločilo je še, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka). Tako je odločilo, ker tožnik ni izpolnil pogoja uživanja starševskega nadomestila v trajanju najmanj 120 dni. Tožnik bi bil ob sporazumu med staršema upravičen do dodatnega odmernega odstotka po določbi 1. člena ZPIZ-2M (Ur. l. RS, št. 29/22) le, če materi ne bi bila že priznana pravica do starostne pokojnine. Ker pa ji je bila ta že priznana in je izpolnjevala pogoje za priznanje dodatnega odmernega odstotka, tožnik do povišanja ni upravičen, ne glede na to, da mati dodatnega odmernega odstotka ni uveljavljala in ji ni bil priznan.

3Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odpravilo odločbo toženca z dne 7. 11. 2023, začasno odločbo z dne 13. 4. 2023 ter odločbi toženca z dne 10. 7. 2024 in 21. 12. 2023 in tožniku priznalo pravico do starostne pokojnine v višini 1.967,16 EUR na mesec od 1. 3. 2023 dalje, s povečanim odmernim odstotkom zaradi skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti. Odločilo je, da bo o odmeri, višini in izplačevanju starostne pokojnine odločil toženec s posebno odločbo. Tožencu je naložilo v plačilo tožnikove stroške postopka na prvi stopnji v višini 345,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Poleg tega je odločilo tudi, da mora toženec tožniku povrniti njegove pritožbene stroške v višini 279,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Obrazložilo je, da je določba desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 pomensko dovolj odprta, da dopušča namensko razlago. Presodilo je, da pripada tožniku dodatni odmerni odstotek zaradi skrbi za otroka, A. A., ker se je tako sporazumel z materjo¹, ki višjega odmernega odstotka ni uveljavljala. Mati ni uveljavljala dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za hčer A. A. niti pri priznanju niti pri odmeri starostne pokojnine. Uveljavljala je le skrb za prvorojeno hčer v prvem letu otrokove starosti v pokojninsko dobo od 18. 2. 1975 do 17. 2. 1976.

4Vrhovno sodišče je na predlog toženca s sklepom VIII DoR 110/2025 z dne 10. 9. 2025 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo 1. člena ZPIZ-2M.

5Toženec v reviziji navaja, da je sodišče druge stopnje zmotno razlagalo določbo desetega odstavka 37. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 in nasl.) v zvezi s 1. členom ZPIZ-2M. Oče ne more biti upravičen do dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroka v prvem letu starosti, če je bila materi že priznana pravica do starostne pokojnine. Določba 1. člena ZPIZ-2M je tako določna, da ne omogoča namenske razlage, kot jo je uporabilo sodišče druge stopnje. Zakonska ureditev ne vsebuje pravne praznine, ki bi jo lahko sodišče dopolnjevalo s svojo razlago. Poleg tega že iz jezikovne razlage izhaja, da tožnik ni upravičen do višjega odmernega odstotka, saj ne izpolnjuje pogojev iz desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2, mati otroka pa je predhodno že pridobila pravico do starostne pokojnine. Do dodatnega odmernega odstotka je praviloma upravičena ženska. V obrazložitvi predloga zakona je kot namen ureditve navedeno kompenziranje pomanjkanja možnosti za povišanje pokojnine v času aktivne dobe. Z vidika enake obravnave pa zakonska ureditev ni neustavna, saj ustrezno ščiti položaj žensk, ki skrbijo za otroka in v tem času prejemajo le starševsko nadomestilo.

6Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

7Revizija ni utemeljena.

8Vrhovno sodišče na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

9Deseti odstavek 37. člena ZPIZ-2 je bil sprejet z novelo ZPIZ-2G (Ur. l. RS, št. 75/19). V nadaljevanju sta povzeti relevantni določbi, ki ju je treba upoštevati ob presoji pravilne uporabe materialnega prava.

10Pred sprejemom novele ZPIZ-2M je bilo v desetem odstavku 37. člena ZPIZ-2 določeno, da se zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je državljan Evropske unije in za katerega je skrbel v prvem letu njegove starosti, odstotek odmere pokojnine poveča za 1,36 %, vendar največ do višine 4,08 %. Do dodatnega odmernega odstotka je praviloma upravičena ženska, razen če je pravico do nadomestila iz naslova starševstva v trajanju vsaj 120 dni užival moški, o čemer se za vsakega posameznega otroka sporazumno dogovorita. Če ni sporazumne odločitve, je do dodatnega odmernega odstotka upravičen tisti od staršev, ki je v pretežnem delu uveljavil pravico do starševskega dopusta. Če nobeden od staršev ni bil na starševskem dopustu ali sta uveljavila pravico do starševskega dopusta v enakem delu, je do dodatnega odmernega odstotka upravičena ženska.

11Novela ZPIZ-2M je v 1. členu določila, da se v 37. členu ZPIZ-2 na koncu desetega odstavka doda besedilo, ki se glasi: "Ob sporazumnem dogovoru lahko dodatni odmerni odstotek uveljavi moški, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva, če ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. V primeru smrti ženske, ki ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko moški uveljavi dodatni odmerni odstotek brez sporazumnega dogovora."

12Namen 1. člena ZPIZ-2M je razviden iz obrazložitve predloga te določbe, objavljenega v Poročevalcu DZ (EPA 2038-VIII). Pojasnjeno je, da je osnovni namen pravice do dodatnega odmernega odstotka v zagotavljanju višje odmere pokojnine staršem oziroma enemu od staršev, ki je v času svoje aktivne dobe skrbel za enega ali več rojenih oziroma posvojenih otrok, saj taka skrb ob različnih odsotnostih z dela zaradi skrbi za otroka posredno vpliva na odmero pokojnine. Skrb za otroka je (kljub koriščenju nadomestila iz naslova starševstva) dejansko skrb obeh staršev, zavarovanci, ki nimajo otrok, imajo ob enaki višini razpoložljivega dohodka večje možnosti za vključevanje v dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot tisti z otroki ter si na ta način lahko zagotovijo višjo pokojnino. Osnovni namen dodatnega odmernega odstotka je, da se z njim kompenzira pomanjkanje možnosti za zvišanje dohodkov v času aktivne dobe in posledično pokojnine. Dopolnitev zakona je zato omogočila tudi moškemu ob izpolnitvi pogojev za pridobitev predčasne, starostne ali invalidske pokojnine uveljavljanje dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke.

13V obrazložitvi predloga 1. člena ZPIZ-2M, objavljenega v zgoraj citiranem Poročevalcu, je navedeno tudi, da se v praksi pojavljajo primeri, ko ženska ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine (npr. ne izpolnjuje pogoja pokojninske dobe), moški pa te pravice glede na besedilo zakona ne more uveljavljati, ker ni prejemal nadomestila iz naslova starševstva, saj je za otroka skrbela mati. Predlagatelj zakona pa ob tem ni pojasnil, zakaj je pridobitev dodatnega odmernega odstotka moškega pogojevana s tem, da ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, oziroma v čem se bistveno razlikuje položaj ženske, ki še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, od položaja ženske, ki je uveljavila pravico do ene od prej navedenih pokojnin, pa dodatnega odmernega odstotka ni uveljavila, ob sporazumnem dogovoru z možem, da ga bo ob upokojitvi uveljavil on.

14Z novelo ZPIZ-2M je zakonodajalec dal večjo težo dogovoru med staršema o tem, kdo od njiju bo uveljavljal dodatni odmerni odstotek, poudaril pa tudi, da je skrb za otroke skrb obeh. Pri tem ne gre za posebno upravičenje, ki bi se lahko uveljavljalo samostojno, temveč predstavlja le enega od elementov pri priznavanju in odmeri pokojnine. Ob izkazani skrbi za otroka, ki se odraža v uživanju nadomestila iz naslova starševstva, se to lahko upošteva pri odmeri pokojnine z višjim odmernim odstotkom. Iz določbe desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 izhaja, da je do dodatnega odmernega odstotka upravičena praviloma ženska², vendar pa ta določba uvaja tudi možnost sporazumnega dogovora, po katerem lahko moški ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva uveljavlja dodatni odmerni odstotek. Zakon (kot je bilo pojasnjeno) sicer izrecno govori le o primeru, ko ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, vendar je bistvo in namen celotnega desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 ravno v varovanju upravičenja do dodatnega odmernega odstotka staršem, da se z njim kompenzira pomanjkanje možnosti za zvišanje dohodkov v času skrbi za otroke v aktivni dobi. Dodatnega odmernega odstotka za istega otroka pa ne moreta dobiti oba starša.

15Možnost moškega, da uveljavi dodatni odmerni odstotek, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva, je torej zakonodajalec (ki je sledil predlogu in obrazložitvi te določbe v Poročevalcu) v desetem odstavku 37. člena ZPIZ-2 omejil z dvema pogojema. Prvi pogoj je sporazumni dogovor staršev (kar v bistvu pomeni soglasje matere, da to upravičenje pridobi otrokov oče). Drugi pogoj pa je ta, da ženska ob uveljavitvi pokojnine moškega še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine.

16Soglasje ženske je razumljiv pogoj, saj iz določbe desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 izhaja, da je do dodatnega odmernega odstotka praviloma upravičena ženska, ki je uveljavila pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. S sklenitvijo sporazumnega dogovora se ženska upravičenju do dodatnega odmernega odstotka odpove, s tem pa to upravičenje preide na moškega.

17Kot je bilo že omenjeno zgoraj, je glede na določbo desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 do dodatnega odmernega odstotka praviloma oziroma primarno upravičena ženska, v določenih primerih pa tudi moški (npr. če izkaže, da je užival nadomestilo iz naslova starševstva najmanj tolikšno število dni, kot ga opredeljuje citirana določba³, pri čemer se morata o tem za vsakega posameznega otroka sporazumno dogovoriti oba starša). Takšna ureditev, ki pozitivno diskriminira ženske, je razumna in po presoji vrhovnega sodišča ni v neskladju z ustavo, saj vzpostavlja dejansko enakost (enakopravnost) med spoloma tam, kjer sicer obstajajo objektivne biološke ali funkcionalne razlike med njima.⁴

18Po presoji revizijskega sodišča pa ni najti razumnega in ustavno sprejemljivega razloga za to, da se ženska lahko sporazumno dogovori z moškim, da bo on uveljavil dodatni odmerni odstotek le v primeru, če še ni uveljavljala pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine oziroma, da otrokov oče lahko uveljavlja višji odmerni odstotek v sporazumu z otrokovo materjo, če se mati še ni upokojila, ne pa, če se je ta že upokojila. Iz 14. člena Ustave RS izhaja splošno načelo enakosti pred zakonom. Po ustaljeni ustavnosodni praksi to načelo zahteva, da zakonodajalec bistveno enake položaje ureja enako. Če zakonodajalec takšne položaje ureja različno, mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari.⁵

19Položaj matere, ki pridobi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, pa ob tem ne uveljavi dodatnega odmernega odstotka, ker se z otrokovim očetom sporazume, da bo to storil on, ko bo izpolnil zakonske pogoje za predčasno, starostno ali invalidsko upokojitev, ni nič drugačen od položaja ženske, ki še ni uveljavljala pravice do pokojnine. Nasprotno - položaja sta v bistvenem enaka; okoliščina, kateri od staršev se je upokojil prej, ne more biti bistvena razlikovalna okoliščina. V obeh primerih ob sporazumu z moškim to upravičenje preide nanj.

20Zato je treba besedilo 1. člena ZPIZ-2M, da ob sporazumnem dogovoru lahko dodatni odmerni odstotek uveljavi moški, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva, če ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, razlagati tako, da je v primeru, ko je mati že uveljavila pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, odločilno dejstvo, ali je ob tem uveljavljala višji odmerni odstotek. Če mati tega ni uveljavljala, ima ob sklenjenem dogovoru to možnost uveljavljati moški. S takšno razlago 1. člena ZPIZ-2M se izenači tudi položaj moškega pri možnosti pridobitve dodatnega odmernega odstotka v obeh zgoraj navedenih primerih. Ker je materi pokojnina že odmerjena brez upoštevanja dodatnega odmernega odstotka (in tega tudi več ne more uveljaviti), s takšno razlago ni v ničemer poseženo v namen, da je do dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroka po rojstvu praviloma upravičena ženska. Ni razumnega, ustavno skladnega razloga za to, da bi lahko oče uveljavil dodatni odmerni odstotek le v primeru, če mati še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Kot je bilo že omenjeno, je zakonodajalec pri sprejemanju novele ZPIZ-2 izhajal iz tega, da je skrb za otroka skrb obeh staršev, z dodatnim odmernim odstotkom pa se kompenzirajo manjše možnosti staršev za zvišanje dohodkov in posledično za višje pokojnine v primerjavi z osebami, ki otrok nimajo.

21Revizijsko sodišče zato pritrjuje presoji sodišča druge stopnje, da namenska in sistemska razlaga določbe 1. člena ZPIZ-2M pripeljeta do zaključka, da je tožnik zaradi sporazumnega dogovora z materjo, ki v predhodnem postopku glede priznanja njene pravice do starostne pokojnine ni uveljavljala dodatnega odmernega odstotka po določbi desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 zaradi skrbi za hčerko A. A., upravičen do tega dodatnega odmernega odstotka, ne glede na to, da ni prejemal starševskega nadomestila najmanj 120 dni. Odločilni dejstvi za takšno presojo sta obstoj sporazumnega dogovora med staršema in predhodna neuveljavitev dodatnega odmernega odstotka s strani matere, ko je ta uveljavila pravico do starostne pokojnine.

22V nasprotju z namenom desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 je zato stališče toženca, po katerem bi lahko moški upravičenec na podlagi sporazumnega dogovora uveljavljal višji odmerni odstotek le v primeru, če bi to storil, preden bi mati uveljavljala pravico do pokojnine, ne pa tudi v primeru sporazumnega dogovora po njenem uveljavljanju pravice do pokojnine, čeprav višjega odmernega odstotka na podlagi skrbi za otroka ni uveljavljala. Ob tem niti ne pride do vprašanja morebitne neenake obravnave moških in žensk glede priznanja pravice do pokojnine zaradi skrbi za istega otroka, saj dejstva glede same skrbi za otroka niso sporna in tudi ne vplivajo na presojo, kako je sicer urejeno priznavanje dodatnega odmernega odstotka v drugih primerih. Položaj ženske, ki je pravico do pokojnine že uveljavila, ni odvisen od tega, ali je moški upravičen do dodatnega odmernega odstotka. Zato tudi ni utemeljeno stališče o diskriminatornem obravnavanju žensk, kar izhaja iz revizijskih navedb toženca.

23Neutemeljena je tudi revizijska navedba toženca, da bi moralo sodišče druge stopnje prekiniti postopek in pred Ustavnim sodiščem začeti postopek presoje ustavnosti desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2. Sodišče druge stopnje je določbo razlagalo ustavno skladno in pri tem ni prekoračilo svojih pristojnosti; postopek presoje ustavnosti pa bi bil na mestu, če besedila zakona z uveljavljenimi metodami razlage ne bi bilo mogoče razlagati ustavno skladno.⁶

24Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

25Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker toženec z revizijo ni uspel, mora tožniku povrniti njegove stroške revizijskega postopka, in sicer za odgovor na revizijo po 6. točki tarifne številke 16 Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS 2/15 in naslednji) v priglašeni višini 450 točk, materialne stroške 2 % (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 335,99 EUR. V primeru zamude bo moral tožniku plačati tudi zakonske zamudne obresti.

26Revizijsko sodišče je odločitev sprejelo z večino glasov. Za takšno odločitev so glasovali vrhovni sodnik in sodnici dr. Mateja Končina Peternel, Katarina Parazajda in Samo Puppis, proti pa vrhovna sodnica in sodnik mag. Marijan Debelak in mag. Aleksandra Hočevar Vinski, ki sta napovedala odklonilni ločeni mnenji.

¹ Toženec ugotovitvi sodišča druge stopnje o obstoju sporazuma med tožnikom in materjo v okviru predloga za dopustitev revizije ni ugovarjal, niti ni v zvezi s tem predlagal dopustitve revizije.
² Po rojstvu otroka zanj praviloma skrbi mati.
³ ZPIZ-2G (Ur. l. RS, št. 75/19) je v 7. členu noveliral 37. člen ZPIZ-2 tako, da je v desetem odstavku uvedel dodatni odmerni odstotek, pri čemer je med drugim določil, da mora moški uživati pravico do starševskega nadomestila v trajanju vsaj 120 dni. ZPIZ- 2O (Ur l. RS, št. 90/2025), ki sicer v spornem obdobju še ni veljal (veljal je od 3. 12. 2025, uporabljal pa se je od 1. 1. 2026), pa je spremenil tekst tega dela člena, tako da ni več določal najmanjšega števila dni, v katerih je moški koristil starševski dopust. Relevantni del tega člena je določal: "Do odmernega odstotka je upravičena ženska, razen, če je moški dlje časa koristil nadomestila iz naslova starševstva. Če sta oba starša izrabila enako število dni, ugodnost uveljavlja ženska."
⁴ Primerjaj npr. z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-298/96 z dne 11. 11. 1999 (v njej je Ustavno sodišče ugotovilo, da člena 39 in 40 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju nista v neskladju z Ustavo).
⁵ Npr. odločbe Ustavnega sodišča U-I-147/08, Up-1547/08, U-I-50/16,U-I-55/16-19, U-I-196/16-15, itd.
⁶ mag. Marija Krisper Kramberger, Zahteva za oceno ustavnosti po 156. členu Ustave RS, Pravosodni bilten 3/2013, str. 59, Odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-60/20-8, U-I-150/21 in druge.

***********************************

ODKLONILNO LOČENO MNENJE VRHOVNEGA SODNIKA MAG. MARIJANA DEBELAKA

Povezava na PDF dokument

ODKLONILNO LOČENO MNENJE VRHOVNE SODNICE MAG. ALEKSANDRE HOČEVAR VINSKI

Povezava na PDF dokument