VSL Sodba I Cp 632/2025

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je dedna izjava dolžnika A. A. o odpovedi dedovanju po pokojnem B. A. na zapuščinski obravnavi pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju v zadevi D 89/2020 brez učinka do tožnika v višini njegove terjatve 23.340,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki od glavnice v znesku 22.713,73 EUR tečejo od 28. 10. 2019 dalje do plačila, od glavnice v znesku 627,46 EUR pa od 3. 2. 2020 dalje do plačila, vključno s stroški pravdnega postopka v višini 447,98 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2020 dalje do plačila, vendar največ do 1/5 vrednosti celotne zapuščine po pokojnem B. A. (I. točka izreka). Tožencem je naložilo, da dopustijo izterjavo tožnikove terjatve iz I. točke izreka (II. točka izreka). Tožbeni zahtevek, ki se je nanašal na dopustitev izterjave na deležu do 1/5 kombinirane puške in 0,6 delnic C., ter - kolikor v njem ni bilo upoštevano, da je bil predmet zapuščine delež do 1/2 na nepremičninah parc. št. 1358/6, 1357/21 in 1294/5, vse k. o. X - je sodišče zavrnilo (III. točka izreka). Tožencem je naložilo povračilo tožnikovih pravdnih stroškov v višini 2.779,77 EUR v roku 15 dni na račun Okrožnega sodišča v Novem mestu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (IV. točka izreka).

2Toženci in stranski intervenient odločitve sodišča ne sprejemajo ter zoper njo vlagajo pritožbo, v kateri izpodbijajo I., II. in IV. točko izreka. Uveljavljajo vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagajo, da pritožbeno sodišče njihovi pritožbi ugodi, sodbo pa spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podredno predlagajo razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožniki menijo, da je tožbeni zahtevek zaradi objektivne spremembe na naroku 13. 1. 2025 prekludiran/zastaran. Če stvar ali pravica v času vložitve tožbe ne obstaja več, niso izpolnjeni zakonski pogoji za utemeljeno uveljavljanje denarnega zahtevka, ker je zahtevek iz naslova izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj glede na določbe od 255. do 260. člena OZ le nedenarni. Sodišču očitajo procesne kršitve, ker ni izvedlo predlaganih dokazov (zaslišanja tožencev in stranskega intervenienta ter tožnika)

3Pritožba je bila vročena v odgovor tožniku in ta se je nanjo odzval. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je dedna izjava dolžnika A. A. o odpovedi dedovanju po pokojnem B. A. v razmerju do tožnika brez učinka do višine njegove terjatve, vendar največ do višine 1/5 vrednosti celotne zapuščine, toženci pa so dolžni dopustiti izterjavo tožnikove terjatve.

6Odločitev sodišča je jasno in izčrpno obrazložena. Sodišče se je opredelilo do vseh pravno pomembnih dejstev in izvedlo potrebne dokaze za njihovo ugotovitev. Zatrjevanih kršitev, ki jih izpostavlja pritožba, ni zagrešilo. Pravilno se je oprlo na določbe Obligacijskega zakonika (OZ), v katerih je urejeno izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, še zlasti na določilo 255. člena. Ugotovilo je, da je tožnik z dolžnikom A. A. 14. 6. 2019 sklenil dogovor, v katerem se je dolžnik zavezal, da mu bo dolg vrnil najkasneje do 31. 12. 2019. Dolžnik obveznosti ni izpolnil, zato jo je tožnik uveljavljal s tožbenim zahtevkom. Zamudna sodba je postala pravnomočna in izvršljiva 8. 9. 2020. Ni dvoma, da terjatev tožnika do dolžnika A. A. obstaja in je že zapadla v plačilo, ki pa je tožnik zaradi dolžnikove neplačevitosti ne more izterjati.

7Pritožbene navedbe o tem, da je spremenjena tožba prepozna, so neutemeljene. Sprememba tožbe je posledica delovanja toženk, ki sta podedovane vrednostne papirje prodali. Zato je tožnik utemeljeno zahteval, da prva in tretja toženka dopustita izterjavo na denarno vrednost 1/5 odtujenih podedovanih vrednostnih papirjev. Sodišče prve stopnje je v 21. točki izčrpno pojasnilo, da za prodajo vrednostnih papirjev tožnik ni mogel vedeti vse do trenutka, ko je ta podatek pridobilo sodišče. Gre za nepremagljivo oviro v smislu 360. člena OZ. Tožnik zato utemeljeno zahteva vrnitev nove koristi - denarno vrednost prodanih vrednostnih papirjev.

8Nerazumljiv in brez opore je pritožbeni očitek, da tožnik nima podlage za uveljavljanje denarnega zahtevka, ker naj bi bil zahtevek iz naslova izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj le nedenarni. Za takšno razlogovanje v določbah OZ ni podlage. Z odtujitvijo vrednostnih papirjev sta prva in tretja toženka pridobili novo korist. Nobenega prepričljivega razloga ni, da tožnik njenega vračila ne bi mogel zahtevati. Splošno sklicevanje na domnevno nepopolnost komentarja¹ k določbam o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj ne more predstavljati relevantnega argumenta.

9Pritožniki sodišču očitajo kršitev določb postopka, ker jih ni zaslišalo, izostalo je tudi zaslišanje stranskega intervenienta in tožnika. Pritožba prezre, da so neizvedbo tega dokaza povzročili sami s svojim neopravičenim izostankom z naroka, na katerem bi morali biti zaslišani.

10Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev določb materialnega in procesnega prava, na katere - skladno z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11Odločitev o pritožbenih stroških tožencev je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

¹ Juhart, M., v: Obligacijski zakonik s komentarjem. Splošni del. Druga knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 268.