VSL Sklep IV Cp 813/2026

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče je zavrnilo predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se začasna sodna poravnava Okrožnega sodišča v Novem mestu s 13. 11. 2024 spremenila tako, da bi nasprotni udeleženec za mladoletna otroka A. A. in B. A. plačeval po 350 EUR mesečno (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka z začasno odredbo je pridržalo do končne odločitve o glavni stvari (II. točka izreka).

2Predlagateljica odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni in v celoti ugodi njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Predlagateljica v pritožbi poudarja, da so se znatneje spremenile potrebe otrok, pa tudi prihodki staršev. Njena plača se je neznatno povečala, plača nasprotnega udeleženca pa se je povišala za najmanj 10 %. V sklepu ni razlogov o njenem slabem finančnem stanju, zaradi katerega mora otroke preživljati s pomočjo enkratnih in izrednih denarnih pomoči. Zato sklepa ni mogoče preizkusiti. Upravičenost do izredne ali enkratne denarne pomoči je pokazatelj, da je preživljanje otrok ogroženo. Sodišče je pri višini najemnine upoštevalo, da je z C. C. v partnerskem odnosu. Vendar to dejstvo ni izkazano s stopnjo verjetnosti. Stroški B. A. preživljanja se niso znižali, čeprav oskrbnine za vrtec ni več, saj v šoli nastajajo izdatki za prehrano, šolske izlete in ekskurzije. Neutemeljen je zaključek sodišča, da je zvišanje življenjskih stroškov zatrjevala le pavšalno. Sodišče se ni opredelilo do njenih navedb o splošno znanem zvišanju cen od novembra 2024 do vložitve obravnavanega predloga.

3Pritožba je bila vročena v odgovor nasprotnemu udeležencu. Ta se je nanjo odzval z odgovorom, v katerem predlaga zavrnitev predlagateljičine pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Udeleženca sta starša dveh šoloobveznih otrok. V zadevi teče postopek zaradi razveze zakonske zveze, zaupanja otrok v varstvo in vzgojo ter določitve preživnine in stikov. Na naroku 13. 11. 2024 sta sklenila začasno sodno poravnavo, na podlagi katere se je nasprotni udeleženec od 1. 11. 2024 zavezal plačevati začasno mesečno preživnino v višini 175 EUR za vsakega otroka; stiki med otrokoma in očetom se začasno izvajajo vsak drugi vikend od petka do nedelje ter vsak drugi četrtek od 16.30 do 18.30. Nov predlog za (začasno) zvišanje preživnine s 175 EUR na 350 EUR za vsakega otroka pa je z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

6Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje odločitvi in razlogom izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določbe Družinskega zakonika (DZ). Skladno z njimi izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen); ogroženost pa je podana tedaj, ko je otrok utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju (157. člen).

7Sodišče prve stopnje je z verjetnostjo ugotovilo, da preživljanje A. A. in B. A. ni ogroženo. Starša sta že med tem postopkom 13. 11. 2024 sklenila začasno sodno poravnavo, v kateri sta začasno uredila vprašanje preživljanja otrok.

8Pritožbena zatrjevanja, da so se znatno spremenile razmere tako na strani staršev kot tudi otrok, so zmotna. V času sklenitve začasnega dogovora je plača nasprotnega udeleženca znašala med 2.000 EUR in 2.500 EUR, zadnje tri mesece pred vložitvijo predloga za začasno odredbo pa je prejemal v povprečju 2.450 EUR in 25 EUR drugih dohodkov. Predlagateljica je v času sklenitve začasnega dogovora prejemala med 1.080 EUR in 1.300 EUR neto plače ter plačevala kreditno obveznost. V zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začasno odredbo pa je prejemala v povprečju 1.300 EUR mesečno.

9Že na prvi pogled je očitno, da se premoženjske zmožnosti staršev niso bistveno spremenile. Enako velja glede potreb otrok. V času sklepanja začasne sodne poravnave je bila B. A. še v vrtcu in oskrbnina je znašala približno 160 EUR mesečno. Od septembra 2025 je v osnovni šoli, predlagateljica pa ni z ničemer izkazala, da je strošek šole občutno višji od vrtčevske oskrbnine. V utemeljitev svojih navedb je predložila računa Osnovne šole D., ki izkazujeta zneska v višini 35,70 EUR in 16,47 EUR.

10Zmotno je razlogovanje pritožbe, da že upravičenost do izredne ali enkratne denarne pomoči izkazuje otrokovo ogroženost. Enkratna in izredna denarna pomoč v znesku 150 EUR in 300 EUR sta bili predlagateljici dodeljeni zaradi nenadne selitve. Iz odločb CSD (A58 in A59) pa izhaja, da vlagateljičin dohodek presega minimalni dohodek in da ima z vsemi dohodki zagotovljena sredstva za kritje osnovnih življenjskih stroškov.

11Sodišče je z verjetnostjo ugotovilo, da se je predlagateljica preselila k partnerju. V 11. točki obrazložitve je navedlo jasne in razumne razloge, ki to ugotovitev podpirajo. Posplošene pritožbene navedbe pa dvoma v ugotovitev sodišča ne morejo vzbuditi.

12Razlog za zvišanje preživnine (tudi) ne more biti zvišanje cen od novembra 2024 do vložitve predloga 16. 2. 2026. Zvišanje cen (inflacija) samo po sebi ni dovolj za poseg v preživninsko obveznost. Sodna praksa zahteva bistveno spremenjene okoliščine, ki morajo biti konkretizirane - izkazane kot dejansko povečane potrebe otroka ali spremenjene zmožnosti staršev. Inflacija je lahko del teh okoliščin, vendar ne zadostuje kot edini razlog.

13Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

14Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (4. odstavek 163. člena ZPP).