VSL Sklep V Cpg 65/2026

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom z dne 20. 1. 2026 toženki odmerilo sodno takso za pritožbeni postopek v znesku 5.205,00 EUR. Toženkin ugovor zoper ta plačilni nalog je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

2Zoper navedeni sklep se pritožuje toženka iz razloga absolutno bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in napačne odmere sodne takse po višini. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ugodi toženkinemu ugovoru, tožnici pa naloži plačilo pritožbenih in ugovornih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

3O pritožbi zoper sklep je skladno s prvim odstavkom 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožba neutemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je toženka dolžna plačati sodno takso v 15 dneh od vročitve izpodbijanega sklepa (o zavrnitvi ugovora). Navedeno opozorilo je namreč skladno s sedmim odstavkom 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki določa, da v primeru, če sodišče pravnemu sredstvu iz prvega ali četrtega odstavka tega člena ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti. V izpodbijanem sklepu je sodišče določilo točno tako opozorilo, kot izhaja iz te zakonske določbe. Če je zoper sklep sodišča prve stopnje o ugovoru zoper plačilni nalog vložena pritožba, pa pritožba sama po sebi zadrži tek izpolnitvenega roka, saj ima suspenzivni učinek (prvi odstavek 364. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Izrek izpodbijanega sklepa (o zavrnitvi ugovora) tako ni v nasprotju z razlogi (obrazložitvijo), kot neutemeljeno navaja toženka v pritožbi.

6Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje sodno takso za pritožbo zoper sodbo napačno odmerilo. Pritožba pritrjuje, da je za odmero sodne takse za pritožbeni postopek treba upoštevati vrednost izpodbijanega dela sodbe, tj. 374.364,41 EUR, kar je upoštevalo tudi sodišče prve stopnje v plačilnem nalogu in izpodbijanem sklepu. V prilogi 1 ZST-1 je objavljena višina taks s količnikom 1,0 po tabeli iz 16. člena tega zakona. Iz nje izhaja, da za navedeno vrednost izpodbijanega dela sodbe znaša sodna taksa s količnikom 1,0 znesek 1.735 EUR, trikratnik tega zneska pa je 5.205,00 EUR, kolikor je sodišče prve stopnje toženki pravilno odmerilo sodno takso. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo tarifno številko 1121 ZST-1, po kateri znaša sodna taksa za pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari količnik 3,0 sodne takse po 16. členu ZST-1. V pritožbi zatrjevan znesek 4.545,00 EUR ni pravilen, saj predstavlja trikratnik (količnik 3,0) zneska 1.515,00 EUR; ta znesek s količnikom 1,0 je predpisan v primeru vrednosti izpodbijanega dela do vključno 320.000 EUR. V konkretnem primeru pa je vrednost izpodbijanega dela sodbe, ki jo je pritožnica sama navedla, višja, in sicer 374.364,41, kar sodi v razred do vključno 380.000 EUR. V tem razredu znaša vrednost sodne takse s količnikom 1,0 1.735 EUR, trikratnik tega zneska (količnik 3,0) pa 5.205,00 EUR.

7Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo nobene kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP) .

8Ker sodišče pravnemu sredstvu toženke ni ugodilo, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi tega sklepa (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).

9Čeprav je toženka v uvodnem delu pritožbe predlagala, da naj pritožbeno sodišče tožnici naloži plačilo pritožbenih in ugovornih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, v pritožbi stroškov ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, do povračila stroškov pritožbenega postopka tudi ni upravičena (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona ter tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).