VSC Sodba VI Kp 40059/2023

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Oškodovanec je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah obdolženega A. A. na podlagi sprejetega priznanja krivde spoznalo za krivega kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Izreklo mu je kazen sedem mesecev zapora, ki se bo izvršila z delom v splošno korist v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe, pod varstvenim nadzorstvom. Obdolženca je oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Naposled je odločilo, da je obdolženi dolžan oškodovancu B. B. plačati premoženjskopravni zahtevek v višini 6.500,00 EUR, tj. v roku 15 dni in pod izvršbo.

2Zoper sodbo se je v delu odločbe o premoženjskopravnem zahtevku pritožil oškodovanec zaradi napačne oziroma nepopolne uporabe materialnega prava, nepravilne odločitve o roku izpolnitve premoženjskopravnega zahtevka ter zaradi kršitve načela pravične in učinkovite sodne zaščite oškodovanca. Predlagal je, da se rok za izplačilo premoženjskopravnega zahtevka določi tako, da je obdolženec dolžan oškodovancu plačati 6.500,00 EUR "takoj po pravnomočnosti sodbe".

3Pritožba ni utemeljena.

4Določitev 15-dnevnega paricijskega roka v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku temelji na pravilni uporabi 313. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po prvem odstavku navedenega člena tega zakona se v sodbi, s katero je naložena kakšna dajatev, določi tudi rok, v katerem se mora dajatev izpolniti. Po drugem odstavku znaša rok za izpolnitev dajatve petnajst dni (če ni v posebnih predpisih določeno drugače, kar v obravnavanem primeru ni), v meničnih in čekovnih sporih pa osem dni. Zato ni nobene podlage za pritrditev pritožbenim izvajanjem oškodovanca, da bi moral biti paricijski rok krajši, saj je rok 15 dni ne le zakonit, temveč tudi razumen. Po tretjem odstavku 313. člena ZPP bo rok za izpolnitev dajatve začel teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev, torej obdolžencu. Oškodovanec v pritožbi ne ponudi nobenih argumentov, ki bi derogirali relevantne določbe 313. člena ZPP, zato s pritožbo ne bo mogel uspeti.

5Glede pritožbenih navedb o "neupravičenem podaljševanju stanja škode" višje sodišče odgovarja, da bi oškodovanec v adhezijskem postopku lahko uveljavljal tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 6.500,00 EUR od dneva neupravičene obogatitve obdolženca na njegovo škodo (193. člen Obligacijskega zakonika) in vse do dokončnega plačila, vendar tega ni storil.

6Ker je izpodbijana odločitev torej pravilna in zakonita, je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (391. člen ZKP). Uradni preizkus izpodbijane sodbe je bil v procesnem položaju izolirane pritožbe oškodovanca izključen (prvi odstavek 383. člena v zvezi s četrtim odstavkom 367. člena ZKP).

7Ker z neutemeljeno pritožbo ni uspel, je oškodovanec kot strošek pritožbenega postopka dolžan plačati sodno takso, ki jo bo po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.