VSC Sklep IV Cpg 13/2026

I. Pritožba se delno zavrne, delno pa se ji ugodi in se spremenita izpodbijana V. in VI. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje tako, da se glasita:

"V. Prva nasprotna udeleženka je dolžna v roku 15 dni od vročitve tega sklepa predlagatelju omogočiti vpogled in fotokopiranje knjige izdanih računov druge nasprotne udeleženke za obdobje od 7. 6. 2021 do 25. 7. 2025 oziroma mu omogočiti prenos teh dokumentov v elektronski obliki.

V presežku, kolikor predlagatelj zahteva posredovanje v elektronski obliki knjige izdanih računov druge nasprotne udeleženke za obdobje od 7. 6. 2021 do 25. 7. 2025, se predlog zavrne.

VI. Vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka".

II. Nasprotni udeleženki sami krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom v ugodilnem delu naložilo prvi nasprotni udeleženki, da je dolžna v roku 15 dni od vročitve sklepa posredovati predlagatelju v elektronski obliki in mu hkrati omogočiti vpogled in fotokopiranje knjige izdanih računov druge nasprotne udeleženke za obdobje od 7. 6. 2021 do 25. 7. 2025 (V. točka izreka). Sklenilo je še, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (VI. točka izreka). Upoštevaje, da je načeloma dopustno fotokopiranje dokumentacije (kar je sprejemljivo za nasprotni udeleženki), je po oceni sodišča načeloma dopustno tudi posredovanje po elektronski pošti. Predlagatelj je pojasnil, da je predlagal posredovanje dokumentacije po elektronski poti, ker je zelo obsežna in ker se v celoti nahaja v elektronski obliki, tako se lahko hitro, enostavno in brez stroškov prenese, torej iz razloga ekonomičnosti. Oblika dokumentacije (v fizični obliki fotokopij ali elektronski) ne vpliva na možnost zlorabe (s strani predlagatelja ali tretjih) oziroma se zaradi posredovanja v elektronski obliki ne poveča možnost zlorabe, upoštevaje, da je predlagatelj pojasnil, da se lahko zakodira in do nje dostopa le s posebnim geslom. Predlagatelj je izkazal, da je poslovanje prve nasprotne udeleženke neločljivo povezano s poslovanjem druge nasprotne udeleženke in ima pravico do vpogleda v knjigo izdanih računov druge nasprotne udeleženke od 7. 6. 2021 do 25. 7. 2025. Izkazano je zatrjeval, da se lahko z vpogledom v knjigo izdanih računov ugotovi vpliv na dobiček druge nasprotne udeleženke oziroma posredno na prihodke prve nasprotne udeleženke. Prva nasprotna udeleženka dejansko ne posluje in njeno edino premoženje predstavlja poslovni delež druge nasprotne udeleženke. Prva nasprotna udeleženka v letu 2023 in 2024 ni imela čistih prihodkov od prodaje in je bil njen edini prihodek izplačilo dobička iz druge nasprotne udeleženke (v letu 2023 309.951,18 EUR, v letu 2024 420.000,00 EUR). Izdani računi so ključni dokumenti, ki vplivajo na poslovanje in dobiček prve in druge nasprotne udeleženke, ki dejansko predstavlja poslovanje prve nasprotne udeleženke. Pravica družbenika je izrazito individualna družbeniška pravica, ki je namenjena informaciji in/ali odločanju o kateremkoli vprašanju, za katerega družbenik meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Predlagatelj ravno iz razloga, ker mu niso poznane zadeve prve nasprotne udeleženke, še manj druge nasprotne udeleženke kot odvisne družbe, vlaga širše zahteve. Sodišče načeloma ni nasprotovalo posredovanju dokumentacije v elektronski obliki in je sledilo predlogu za posredovanje knjige izdanih računov od 7. 6. 2021 do 25. 7. 2025 v elektronski obliki. Tako iz navedb predlagatelja kot nasprotnih udeleženk izhaja, da je dokumentacija obsežna in se nahaja v elektronski obliki, tako ni podan zadržek za elektronsko posredovanje. Nasprotni udeleženki sta potrdili, da je dokumentacija knjige izdanih računov v posebnem programu in se hrani tudi čez rok 10 let, predlagatelj pa je zaslišan izpovedal, da naj bi bila ta dokumentacija v Panteonu.

2Zoper V. in VI. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlagata pritožbo nasprotni udeleženki po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). V pritožbi navajata, da predlagatelj ni prerekal njune trditve, da se vrednost poslovnega deleža ugotavlja po posebni formuli, kar izključuje potrebo po finančnih podatkih z vidika ugotavljanja vrednosti poslovnega deleža, kot tudi pravilnosti izplačanega dobička. Predlagatelj ni konkretizirano pojasnil zakaj bi bila dokumentacija ključna za poslovanje in v katerem segmentu poslovanja naj bi to vplivalo na poslovanje prve nasprotne udeleženke. Izdani računi nimajo poslovne vrednosti v smislu posameznih poslov. Tudi glede na razpon obdobja, za katerega se zahtevajo posamezni računi, je jasno, da predlagatelj išče nekaj kar še sam ne ve. Da obstaja dobiček iz poslovanja družbe, se na temelju Zakona o gospodarskih ružbah (v nadaljevanju: ZGD-1), davčnih predpisov in SRS ne ugotavlja z izdanimi računi, ampak je potrebna bistveno širša poslovna dokumentacija. Pravica družbenika mora biti omejena na vpogled in informiranje. Pridobivanje in reproduciranje fizičnih ali celo elektronskih kopij dokumentacije, ki bi se samo predale ali poslale po elektronski pošti družbeniku, bi pomenilo širjenje razlage 512. in 513. člena ZGD-1 v nasprotju z namenom, ki v osnovi omogočata družbeniku, da najprej vpogleda poslovno dokumentacijo in del sam fotokopira na lastne stroške. S podajanjem vnaprej pripravljenih fotokopij bi se pravica do informacij in vpogleda izrodila do te mere, da bi bilo družbenikom omogočeno zahtevati celotno poslovno dokumentacijo družbe, ki bi se morala samo predati - posredovati, kar bi vodilo v zgrešeno dejansko stanje, ko naj bi namen instituta informacij in vpogleda v osnovi služil družbeniku, da vpogleda kaj ga zanima v določenem obdobju poslovanja družbe in šele nato bi si lahko fotokopiral točno določene dokumente za lasten arhiv. Iz besede posredovanje izhaja aktivno ravnanje nasprotnih udeleženk, kar je absurdno, saj je pri vpogledu aktiven subjekt družbenik, ki dokumentacijo pregleda in si jo sam ali na lastne stroške fotokopira. Z navedbo, da naj se dokumentacija posreduje, se nalaga družbi, da posreduje dokumentacijo, pri čemer se to lahko napačno razume, da še preden se družbenik dejansko seznani z dokumentacijo na sedežu družbe - dobesedno jo vpogleda, se a priori vsa dokumentacija, katere vpogled zahteva, posreduje predlagatelju (na dom). S tem se je odprla nova dimenzija 512. in 513. člena ZGD-1, ki družbeniku omogoča, da doma s kavča narekuje direktorju katere dokumente naj mu celo pretvori v elektronsko obliko, če ta ne obstaja v taki obliki in pošlje po elektronski pošti ali na elektronskem mediju in na kakšen način po navadni pošti ali z elektronskim paketnim prenosom informacij v pregled. Navedeno je pravno zgrešeno in takšne možnosti sistemske, namenske ali druge razlagalne tehnike ne dopuščajo širjenja pravice do informacij in vpogleda. Z uveljavitvijo takšne razlage se bo praksa nižjih sodišč pripeljala tako daleč, da se bo družbeniku moral omogočiti oddaljen dostop do elektronskih poslovnih programov družbe, kar je absurdno in nevarno, vendar takšne zgrešene nove in dodatne razlage je začrtal izpodbijan sklep, ki za to nima podlage ne v teoriji ne v možnosti razlage 512. in 513. člena ZGD-1 ter je zato evidentno nezakonit.

3Nasprotni udeleženki sta po pooblaščencu vložili tudi dopolnitev pritožbe. Ker ste jo vložili po preteku zakonskega pritožbenega roka, je sodišče druge stopnje ni upoštevalo.

4Predlagatelj ni odgovoril na pritožbo.

5Pritožba je delno utemeljena.

6Pavšalen je uvodni očitek, da je obrazložitev sklepa v ugodilnem delu obrazložena z ne (dovolj) jasnimi, ključnimi oziroma bistvenimi argumenti pravilne uporabe 512. ter 513. člena ZGD-1. Argumenti uporabe obeh členov ZGD-1 so dovolj jasni, drugo je ali so materialnopravno pravilni.

7Dvoumen je očitek, da izpodbijani sklep nima pravilnih razlogov o odločilnih dejstvih zakaj naj bili izdani računi druge nasprotne udeleženke ključni dokumenti, ki vplivajo na poslovanje in dobiček prve nasprotne udeleženke. Kolikor se nanaša na očitek, da sklep sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih glede ključnih dokumentov, to ne drži. Kolikor se nanaša na materialnopravno pravilnost sklepa, bo odgovorjeno v nadaljevanju.

8Neutemeljen je očitek relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in sicer 7. ter 212. člena ZPP v opombi pod črto št. 1, ker opravljanje revizije predlagatelja naj ne bi bila njegova trditev, ampak izpovedba z zaslišanjem predlagatelja, na katero sodišče naj ne bi smelo opreti sklepa. Sodišče prve stopnje je korektno povzelo izpoved predlagatelja, ki je samo potrdil, da želi izvesti revizijo poslovanja zaradi določenih sumov (25. točka obrazložitve sklepa). Če pojmuje pridobitev dokumentov kot revizijo poslovanja, je to samo stvar njegovega izrazoslovja.

9Neutemeljen je očitek, da je nejasen izrek v V. točki, da ni jasno kaj pomeni, da se predlagatelju posreduje dokumentacija v elektronski obliki in hkrati omogoči vpogled ter fotokopiranje, da ni jasno zakaj je obveznost določena kumulativno, da se sklepa ne da preizkusiti. Izrek je jasen, sklep se da preizkusiti, drugo je stvar materialnopravne utemeljenosti zahtevka.

10Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da je nejasna obrazložitev kaj pomeni, da je predlagatelj zahteval vpogled s fotokopijami glede na trditve nasprotnih udeleženk, da nasprotujejo vnaprejšnjemu posredovanju dokumentacije. Bistveno je kakšen zahtevek je podal predlagatelj in ta se glasi na posredovanje dokumentov v elektronski obliki in omogočanje vpogleda ter fotokopiranje.

11Neutemeljeni so očitki v opombi pod črto št. 5, da v sklepu manjka obrazložitev kaj sodišče šteje za elektronsko obliko, kakšna oblika je to, kaj jo opredeljuje in kaj se razume pod pojmom posreduje, da gre za odločilna dejstva, da je obrazložitev pomanjkljiva, sklep nejasen in se ne da preizkusiti. Kot je bilo že pojasnjeno, je sklep jasen in se ga da preizkusiti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se dokumentacija nahaja v elektronski obliki (28. točka obrazložitve sklepa), kar ni sporno. Kako bo prva nasprotna udeleženka dejansko izpolnila naloženo obveznost ni predmet tega postopka.

12Ne drži očitek, da je nejasna V. točka izreka v delu, ki nalaga prvi nasprotni udeleženki posredovati predlagatelju dokumentacijo v elektronski obliki in mu hkrati omogočiti vpogled in fotokopiranje v celoti, saj naj bi šlo za razlago, ki je arbitrarna. Tudi V. točka izreka sklepa je jasna, drugo je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava za naložitev obveznosti.

13Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagatelj izpolnjuje formalne zakonske pogoje za vpogled v poslovno dokumentacijo prve nasprotne udeleženke, ki se sicer nanaša na drugo nasprotno udeleženko - odvisno družbo (9. točka obrazložitve sklepa) in da predlog ni preuranjen (10. točka obrazložitve sklepa). Te ugotovitve niso sporne.

14Nasprotni udeleženki neutemeljeno navajata, da se je sodišče napačno oprlo na zatrjevanja predlagatelja, da obstaja sum (zlorabe in izkrivljanja), zaradi česar bi bilo potrebno, da se z njegove strani opravi revizija. Opravljanje revizije v smislu ZGD-1 ni predmet zahtevka. Sum nepravilnosti predlagatelja ni bistven, ker za pravico družbenika do vpogleda in informacij po 512. in 513. člen ZGD-1 tega ne rabi izkazovati.

15Če predlagatelj ni prerekal trditev nasprotnih udeleženk, da se vrednost poslovnega deleža družbenika ugotavlja po posebni formuli, to ne utemeljuje pritožbene navedbe, da izključuje potrebo po finančnih podatkih za posamezna leta z vidika ugotavljanja vrednosti poslovnega deleža. Pravica do vpogleda in informacij je zakonska, omejena izključno z materialnopravnimi razlogi.

16Zmotne so navedbe, da predlagatelj ni konkretizirano pojasnil zakaj bi bila dokumentacija ključna za poslovanje in v katerem segmentu poslovanja naj bi to vplivalo na poslovanje prve nasprotne udeleženke. Kot prvo družbeniku zahteve za informacijo ni treba utemeljiti.¹ Kot drugo je nakazal zakaj jo potrebuje in sodišče prve stopnje je to ugotovilo iz povezave poslovanja med nasprotnima udeleženkama (25. točka obrazložitve sklepa). Enako neutemeljene so pritožbene navedbe, da izdani računi nimajo poslovne vrednosti v smislu posameznih poslov, da je glede na razpon obdobja jasno, da predlagatelj išče nekaj, za kar še sam ne ve, da obstaja, da je to evidentno v nasprotju z namenom 512. in 513. člena ZGD-1.

17Nasprotni udeleženki prejudicirata s pritožbenimi navedbami, da si noben revizor ne more pomagati s knjigo izdanih računov. Tudi če se dobiček in poslovanje družbe ne ugotavlja (samo) z izdanimi računi in naj bi po pritožbenih navedbah bila potrebna bistveno širša poslovna dokumentacija, da knjige izdanih računov po sebi ne dajejo pomembne informacije brez povezanih poslovnih dogodkov, to predlagatelju ne jemlje zakonske pravice do vpogleda in informacij. Možno je, da že ima določene informacije in rabi samo še zahtevane, da si ustvari sliko o poslovanju družbe.

18Prav tako niso utemeljene navedbe, da predlagatelj ni zadostil minimalni informacijski potrebi po dokumentih, saj ni trdil, da bi bili družbi oškodovani in prikrajšani zaradi izdanih računov, kaj šele, da bi to dokazoval, da predlagatelj navaja, da potrebuje knjigo izdanih računov za preveritev hipotetičnega oškodovanja družbe, za morebitno kazensko odgovornost poslovodstva in da ne izkaže niti indica. Dokazovanje oškodovanja družbe ni zakonska zahteva za dostop do informacij. Sodišče prve stopnje je kot pomembno ugotovilo, da je poslovanje prve nasprotne udeleženke neločljivo povezano s poslovanjem druge nasprotne udeleženke, da je predlagatelj izkazal, da prva nasprotna udeleženka dejansko ne posluje in njeno edino premoženje predstavlja poslovni delež druge nasprotne udeleženke, da iz poslovnega izida izhaja, da so edini prihodki prve nasprotne udeleženke izplačilo dobička iz druge nasprotne udeleženke, da prva nasprotna udeleženka v letu 2023 in 2024 ni imela čistih prihodkov od prodaje in je bil njen edini prihodek izplačilo dobička iz druge nasprotne udeleženke (v letu 2023 309.951,18 EUR, v letu 2024 420.000,00 EUR; 25. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev nasprotni udeleženki ne izpodbijata in sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo trditvam predlagatelja, da so izdani računi ključni dokumenti, ki vplivajo na poslovanje in dobiček prve nasprotne udeleženke in druge nasprotne udeleženke, ki dejansko predstavljajo poslovanje prve nasprotne udeleženke (25. točka obrazložitve sklepa). Neutemeljena je zato navedba, da bi moral biti v celoti zavrnjen zahtevek zaradi pomanjkanja informacijskega interesa.

19Utemeljene pa so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na del zahtevka, da mora prva nasprotna udeleženka posredovati predlagatelju knjigo izdanih računov druge nasprotne udeleženke v elektronski obliki. Nasprotni udeleženki sicer posebej ne konkretizirata pritožbe glede elektronske oblike dokumentov, temveč samo glede naložitvenega ravnanja - posredovanja. Prav imata, da družba ni dolžna predlagatelju predati ali pripraviti dokumentacijo, ampak samo omogočiti, da si to fotokopira na lastne stroške, da bi to pomenilo širjenje razlage 512. in 513. člena ZGD-1 v nasprotju z namenom, da bi se pravica do informacij in vpogleda izrodila do mere, da bi bilo družbenikom omogočeno zahtevati dokumentacijo, ki bi jo morala družba samo predati - posredovati, da opredelitev odpira možnosti družbeniku, da navede obdobje poslovanja družbe in zahteva dokumente, da sklep zmotno gradi tezo, da lahko predlagatelj skladno z duhom časa in obstojem digitalnih dokumentov zahteva, da se mu posredujejo, da iz besede posredovanje izhaja aktivno ravnanje nasprotnih udeleženk, kar je zmotno, saj je pri pregledu aktiven subjekt družbenik, da bi se s tem odprla nova dimenzija 512. in 513. člena ZGD-1, ki družbeniku omogoča, da doma s kavča narekuje direktorju katere dokumente naj mu pretvori in pošlje po elektronski pošti ali na elektronskem mediju in na kakšen način, da nobena razlaga 512. in 513. člena ZGD-1 ne dopušča širjenja pravice, da bi takšna praksa pripeljala tako daleč, da se bo družbeniku moral omogočiti oddaljen dostop do elektronskih programov družbe.

20Po literaturi je družba dolžna družbeniku le omogočiti vpogled v listine v poslovnih prostorih družbe. Zato družbenik ne more zahtevati, da mu družba izroči fotokopije zahtevanih listin ali da mu jih celo pošlje po pošti. Pač pa si lahko družbenik na podlagi vpogleda na svoje stroške sam izdela fotokopije listin ali pa si o tem napravi lastne zapiske. Po drugi strani družbi nič ne preprečuje, da zahteve družbenika za vpogled v listine ne bi mogla izpolniti tako, da mu izroči fotokopije zahtevanih listin. To je odvisno od vsakokratne presoje poslovodje, ki mora upoštevati tudi interese družbe, predvsem pa od tega, ali je tako v celoti uresničen interes družbenika za pridobitev informacije.² To pomeni, da zahtevek na posredovanje knjige izdanih računov v elektronski obliki ni materialnopravno utemeljen. Je pa v tem širšem zahtevku na posredovanje dokumentacije zajet ožji zahtevek na omogočanje prenosa dokumentacije (ne glede na obliko). Nosilec podatkov ni pomemben, zato je možnost vpogleda vključena tudi v vse oblike zapisov na elektronskih nosilcih podatkov.³

21Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz navedb predlagatelja in nasprotnih udeleženk izhaja, da je dokumentacija obsežna in v elektronski obliki in da ni zadržkov za elektronsko posredovanje (28. točka obrazložitve sklepa). Pritožbeno to ni sporno. Nasprotni udeleženki tudi nista zatrjevali dejanskih razlogov zakaj predlagatelj ne bi mogel vpogledati v elektronsko obliko dokumentov.

22Neutemeljene so pritožbene navedbe v zaključku, da je predlagatelj ravnal zavestno z namenom šikaniranja poslovodstva in zlonamerno, da bi se na njuni strani spregledalo, da je bil določen zahtevek že pravnomočen zavrnjen, da je želel zlorabiti svojo pravico, da je zloraba pravic, da ponovno postavlja nove zahtevke po informacijah in vpogledu, ki so bili že pravnomočno zavrnjeni, da kopiči zahtevke in ponavlja ter ob neprimernem času in načinu, da to predstavlja zlorabo 512. in 513. člena ZGD. Tudi na te trditve je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo nikalno, da predlagatelj ni kršil načela lojalnosti in šikaniral poslovodstva (26. točka obrazložitve sklepa).

23Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, v delu je zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je delno zavrnilo pritožbo nasprotnih udeleženk, delno pa ji ugodilo in spremenilo izpodbijano V. točko izreka sklepa tako, da je zavrnilo zahtevek predlagatelja za posredovanje knjige izdanih računov v elektronski obliki ter ohranilo zahtevek, da mora prva nasprotna udeleženka omogočiti predlagatelju vpogled in fotokopiranje knjige izdanih računov oziroma prenos teh dokumentov v elektronski obliki za zahtevano obdobje (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1).

24V zaključku se nasprotni udeleženki neutemeljeno zavzemata, da stroške v VI. točki izreka nosi predlagatelj. Po delno utemeljeni pritožbi nasprotnih udeleženk je predlagatelj še vedno uspel v približno polovičnem delu, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka krije svoje stroške.

25Nasprotni udeleženki sta uspeli z neznatnim delom pritožbe, zato sami krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ B. Zabel, Veliki komentar ZGD-1, 2. dopolnjena izdaja, 2. knjiga, stran 931.
² P. Podgorelec, Informacijske pravice družbenikov, GV založba, Ljubljana 2007, strani 44 in 45; tudi isti avtor v Pravnem mnenju o izvrševanju pravice družbenika do vpogleda v dokumentacijo družbe, ki sta ga med postopkom na prvi stopnji pridobili nasprotni udeleženki (priloga B16) in na katerega se sklicujeta v pritožbi v opombi pod črto št. 4.
³ P. Podgorelec, že navedeno, stran 42.