VDSS Sklep Psp 49/2026

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagala, da se za čas do pravnomočnega zaključka tega sodnega postopka odpravi zadržanje pravic tožnice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in se tožencu naloži, da tožnici v roku 3 dni od prejema te začasne odredbe obračuna in izplača nadomestilo plače zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni za sledeča obdobja: 1. 9. 2021 do 30. 9. 2021, 1. 10. 2021 do 31. 10. 2021, 1. 1. 2022 do 31. 1. 2022, 1. 2. 2022 do 28. 2. 2022, 1. 3. 2022 do 31. 3. 2022, 1. 4. 2022 do 30. 4. 2022, 1. 5. 2022 do 31. 5. 2022, 1. 6. 2022 do 30. 6. 2022, 1. 11. 2022 do 30. 11. 2022, 1. 12. 2022 do 31. 12. 2022, 1. 1. 2023 do 31. 1. 2023, 1. 11. 2023 do 30. 11.2023, 1. 12. 2023 do 31. 12. 2023, 1. 1. 2024 do 31. 1. 2024, 1. 2. 2024 do 29. 2. 2024, 1. 3. 2024 do 31. 3. 2024, 1. 4. 2024 do 30. 4. 2024, 1. 11. 2024 do 30. 11. 2024, 1. 12. 2024 do 31. 12. 2024, 1. 1. 2025 do 31. 1. 2025 in 1. 2. 2025 do 28. 2. 2025.

2Zoper sklep se pritožuje tožnica zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, oz. da pritožbo šteje kot predlog za dopolnitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da predlog za izdajo začasne odredbe sestoji iz dveh delov, in sicer iz predloga, da se za čas do pravnomočnega zaključka tega sodnega postopka odpravi zadržanje pravic tožnice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in iz predloga, da se tožencu naloži, da tožnici v roku 3 dni od prejema začasne odredbe obračuna in izplača vtoževana nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni. V razlogih izpodbijanega sklepa se je sodišče opredelilo le glede drugega dela predloga, ki se nanaša na izplačilo vtoževanih nadomestil plače. Zavrnitev predloga je utemeljilo s sklicevanjem na to, da tožnica ni izkazala pogoja reverzibilnosti. Pogoj reverzibilnosti ne more biti glavni razlog za zavrnitev predlagane začasne odredbe, saj je glede na dosedanji potek postopka z več kot stopnjo verjetnosti izkazano, da je toženec tožnici nezakonito zadržal pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in s tem nezakonito zavrnil izplačilo vtoževanih nadomestil plače zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni (sodišče je v sklepu z dne 28. 11. 2025 zavzelo stališče, da niso izkazani pogoji za zadržanje pravic). Zato se ne more varovati položaja toženca, ki je tožnico pahnil v eksistenčno ogrožajoč položaj. Izpodbijani sklep nima razlogov, ki bi utemeljevali zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe v delu, kjer tožnica predlaga, da se za čas do pravnomočnega zaključka tega sodnega postopka odpravi zadržanje pravic tožnice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V tem delu izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Kolikor bi pritožbeno sodišče štelo, da o tem delu predloga za izdajo začasne odredbe ni bilo odločeno in bi bilo to mogoče nadomestiti s predlogom za izdajo dopolnilnega sklepa, naj se ta pritožba v tem delu šteje kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa. Predlagala je izdajo začasne odredbe s katero se za čas do pravnomočnega zaključka tega sodnega postopka odpravi zadržanje njenih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj bo z izrekom takšne začasne odredbe lahko uveljavljala pravice do zdravstvenih storitev in do nakupa zdravil v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Takšnega pravnega varstva ji že izdana začasna odredba v sklepu z dne 28. 11. 2025 ne nudi, saj je sodišče mimo tožničinega predloga odločilo, da se do pravnomočne rešitve spora o glavni stvari odloži izvršitev odločbe toženca z dne 20. 5. 2025 v zvezi s sklepom in odločbo toženca z dne 1. 4. 2025. Odložitev izvršitve navedenih odločb, s katerimi so bili zavrnjeni zahtevki za izplačilo nadomestila plač zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni v vtoževanih obdobjih, ne ustvarja pravnih učinkov, ki jih tožnica s predlogom za izdajo začasne odredbe zasleduje, tj. (začasno) odpravo zadržanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in s tem možnost, da v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, v času trajanja tega sodnega postopka, koristi zdravstvene storitve. Nezmožnost plačila iz lastnih sredstev škodljivo vpliva na njeno zdravstveno stanje in ji povzroča nenadomestljivo škodo. Prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje se v času trajanja tega postopka krijejo iz javnih sredstev, kar potrjuje odločba CSD z dne 10. 10. 2025, ki tožnici priznava pravico do plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje in je ob nespremenjenem premoženjskem in socialnem stanju tožnice pričakovati, da ji bo takšno upravičenje odobreno tudi po 31. 3. 2026. Toženec v času, za katerega bi bilo z začasno odredbo odpravljeno zadržanje pravic tožnice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne bi bil premoženjsko prikrajšan, saj bodo prispevki za to vrsto zavarovanja poravnani. Priglaša stroške pritožbe.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5Neutemeljene so pritožbene navedbe, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj nima takšnih pomanjkljivosti, ki bi onemogočale njegov pritožbeni preizkus. Ta pritožbeni očitek se dejansko nanaša na nestrinjanje tožnice z razlogi, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe.

6Tožnica s tožbo izpodbija dokončno odločbo toženca z dne 20. 5. 2025 v zvezi s prvostopenjskim sklepom in odločbo z dne 1. 4. 2025. Zahteva, da se tožencu naloži obračun in izplačilo nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni oz. odpravi izpodbijani odločbi in vrne zadevo v ponovno upravno odločanje. Sodišče prve stopnje je v zvezi s prvim predlogom za izdajo začasne odredbe s sklepom z dne 28. 11. 2025 sklenilo, da se do pravnomočne rešitve spora o glavni stvari odloži izvršitev izpodbijanih odločb toženca, v preostalem delu pa je predlog na poravnavo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in na določitev denarne kazni zavrnilo.¹ Predlog tožnice za izdajo dopolnilnega sklepa o začasni odredbi, s katerim je tožnica predlagala, da sodišče odloči tudi o odpravi zadržanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in izplačilu nadomestil plače zaradi začasne nezmožnosti za delo, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 23. 1. 2026 kot prepozen zavrglo. Tožnica je ponovno vložila predlog za izdajo začasne odredbe s katero predlaga, da se za čas do pravnomočno zaključenega sodnega postopka odpravi zadržanje njenih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in se tožencu naloži, da ji v roku treh dni od prejema začasne odredbe obračuna in izplača nadomestilo plače zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni za vtoževano obdobje.

7Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za izdajo začasne odredbe, ker ni izpolnjen pogoj reverzibilnosti. Ta pogoj je za regulacijske začasne odredbe² določilo Ustavno sodišče RS (odločba Up-275/97 z dne 16. 7. 1998). Upoštevati je potrebno, da sodno varstvo ne more doseči svojega namena v primeru, če bi po izdaji regulacijske začasne odredbe sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, pri tem pa se stanja ne bi moglo povrniti v tisto pred izdajo začasne odredbe. Ustavno sodišče RS je zato presodilo, da sodišče ne more izdati regulacijske začasne odredbe, če v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka za toženca ne bo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja. Pravilno je zato razlogovanje sodišča prve stopnje, da ne bo mogoča vrnitev v stanje pred izdajo začasne odredbe v primeru zavrnitve (dela) tožbenega zahtevka, saj ni mogoče zaključiti, da bi tožnica kot prejemnica denarne socialne pomoči, ki ji predstavlja edini vir preživljanja, prejeta nadomestila plač tožencu dejansko lahko vrnila.

8Pri predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve³ mora upnik v skladu z 272. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) verjetno izkazati, da terjatev obstoji ali da mu bo zoper dolžnika nastala, ter vsaj še eno od nadaljnjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile in nastanek težko nadomestljive škode; in da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

9Težko nadomestljiva škoda⁴ je pravni standard, ki ga zakon ne definira, ampak ga v vsakem posameznem primeru napolni sodišče. Da sodišče to lahko stori, mora stranka v predlogu podati trditve o škodi, ki nastaja ali grozi ter dokaze zanjo. Tožnica v predlogu navaja, da ji grozi nastanek zelo hude nenadomestljive škode, če ji ne bo odpravljeno zadržanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, škoda pa naj bi ji tudi že nastala, ne le na zdravju, temveč tudi na eksistenci. Predlogu za izdajo začasne odredbe je tožnica priložila odločbo Centra za socialno delo A. (CSD) z dne 10. 10. 2025 s katero je od 1. 10. 2025 do 31. 3. 2026 hkrati z denarno socialno pomočjo upravičena tudi do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do plačila obveznega zdravstvenega prispevka. Tožnici je tako z izdano odločbo CSD omogočeno zdravstveno varstvo med sodnim postopkom in je posledično neutemeljen pritožbeni očitek o nastajanju nenadomestljive škode na tožničinem zdravju. Drugačnega sklepa od izpodbijanega ne pogojujejo niti pavšalne pritožbene navedbe, da kljub odločbi CSD zaradi nezakonitega zadržanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne more polno in v breme tega zavarovanja koristiti zdravstvenih storitev.

10Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, če je takšno začasno varstvo neizogibno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode oz. sile, ne bi ostalo brez pomena. Predlagana začasna odredba, da se za čas do pravnomočno zaključenega sodnega postopka odpravi zadržanje njenih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa bi tožnici zagotovila možnost uveljavljanja storitev iz zdravstvenega zavarovanja, kar ji je že priznano z izdano odločbo CSD.

11Glede na navedeno ni izpolnjen pogoj reverzibilnosti niti eden izmed z določbami ZIZ zahtevanih pogojev za izdajo začasne odredbe (nastanek težko nadomestljive škode), zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlagano začasno odredbo.

12Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

13Tožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

¹ Pritožbo tožnice (zoper zavrnilni del sklepa) je pritožbeno sodišče s sklepom z dne 17. 12. 2025 zavrnilo.
² Pri regulacijski začasni odredbi se vsebina predloga prekriva s tožbenim zahtevkom.
³ Začasne odredbe se izdajo po določbah ZDSS-1 in ZIZ.
⁴ Nastanek katere je eden od pogojev za izdajo začasne odredbe.