VSL Sklep III Cp 772/2026

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsak udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) zavrnilo predlog za izrek prepovedi vstopa v hišo, prepovedi približevanja in zadrževanja predlagateljicam in krajem, kjer se običajno zadržujejo, ter prepovedi navezovanja stikov z njimi in predlog za izrek denarne kazni za primer kršitve izrečenih ukrepov (I. točka izreka) in (2) odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2Predlagateljice v pritožbi uveljavljajo vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagajo, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izrek ukrepov ugodi.

Sodišče ni upoštevalo, da je bil nasprotni udeleženec v preteklosti že kdaj fizično nasilen, da je dne 16. 10. 2025 razbijal in bil nasilen, da je večkrat močno stiskal psa, da je po vrnitvi v hišo razbil klubsko mizico in želel prvo predlagateljico na silo poljubiti. Vse navedeno kaže na stopnjevanje psihičnega nasilja. Ker je psihično nasilje postalo nevzdržno, je bilo predlagateljice strah in niso zmogle več.

V ugotovitvah o dogajanju 20. 9. 2025 je sodišče prišlo v nasprotje. Na eni strani je navedlo, da si predlagateljici nista želeli družbe nasprotnega udeleženca, da ju je zmerjal in se drl nanju, na drugi strani pa je ocenilo, da predlagateljici nista bili v podrejenem položaju. Konstantno uživanje alkohola, zmerjanje s poniževalnimi izrazi, vpitje, jeza in verbalno nadlegovanje predstavlja psihično nasilje. Zaradi takega obnašanja nasprotnega udeleženca so predlagateljice v podrejenem položaju in se ga bojijo. Ker sta se bali, da bo še naprej delal "scene" in kakšne bodo posledice ob povratku domov, sta ga predlagateljici vzeli s seboj na koncert in mu ponudili prevoz nazaj. Če ne bi bili v podrejenem položaju, bi si "upale" iti same. Dogajanja, kot ga je opisala prva predlagateljica, in posnetkov sodišče ni povezalo s konstantnim dogajanjem v družini (poniževanje, vpitje, kričanje).

V oceni dogajanja 16. 10. 2025 je sodišče spregledalo, da je bila nasprotnemu udeležencu že izrečena prepoved približevanja vsem trem predlagateljicam in po odločitvi kazenskega sodišča še podaljšana. Dogajanje tega dne tako očitno ni bilo le neprimerno in nesocialno. Sodišče se ni opredelilo o neverodostojnosti izpovedbe nasprotnega udeleženca, da ne pije alkohola in da pod vplivom alkohola ne vozi. Nasprotni udeleženec je bil tega dne očitno razburjen, pijan, nasilen, negativno nastrojen, zato je logično in življenjsko sprejemljivo, da so se predlagateljice bale, da bo svoje grožnje uresničil in komu kaj naredil. Ocena, da je šlo zgolj za neprimerno vedenje, minimalizira dogajanje. Sodišče je tudi spregledalo opis prve predlagateljice, da jo je popolnoma razčlovečil, da mu je bilo vseeno zanjo in za otroke, da jo je bilo strah. Neutemeljena je ugotovitev, da je prva predlagateljica aktivno sodelovala v prepirih. Njeno odgovarjanje na provokacije, verbalno znašanje, razburjenost in poniževanje s strani nasprotnega udeleženca še ne pomeni, da je ni bilo strah, da se ni počutila ogroženo in ponižano in da je v prepirih sodelovala. Izpovedala je tudi o strahu in tesnobnosti zaradi negotovosti, kaj jo čaka naslednji dan.

Sodišče je spregledalo izpovedbe predlagateljic, da je nasprotni udeleženec na tedenski ravni alkoholiziran in v takem stanju nasilen in žaljiv. Predlagateljice nikoli ne vedo, v kaj se bo sprevrglo njegovo ravnanje. Že je bil nasilen do ljudi. Trenutek, ko bi bil fizično nasilen do predlagateljic, je bil zanje vedno mogoč. Kombinacija alkohola, psihičnih težav in ljubosumja že sama po sebi nakazuje visoko tveganje za nasilje v družini. Delitev novice o družinskem nasilju prek facebook-a s strani nasprotnega udeleženca predlagateljice razumejo kot posredno grožnjo o bodočem ravnanju in podporo sprejemljivosti družinskega nasilja.

V oceni dogajanja na dopustih v Egiptu in Turčiji je sodišče spregledalo, da je prva predlagateljica kljub zmerjanju, žaljenju in poniževanju ves čas živela z nasprotnim udeležencem, se trudila "gasiti požare", a se hkrati bala "izbruha vulkana". Skupno dopustovanje še ne pomeni, da ni bila v podrejenem položaju in da ni bilo psihičnega nasilja. Kljub njenemu trudu je nasprotni udeleženec na dopustu metal krožnike po tleh, se drl nanjo in jo obtožil, da jo je videl "fukat s črnci", zaradi česar eno noč ni upala spati v bungalovu.

Četudi je prva predlagateljica vsa leta trpela ravnanja nasprotnega udeleženca, to še ne pomeni, da psihičnega nasilja ni bilo in da ni bila vsakič znova ogrožena in ponižana. Predlagateljice so izpovedale o strahu, občutkih ponižanja in prizadetosti. Glede na to, da je nasprotni udeleženec v zadnjem obdobju pričel z razbijanjem stvari, da se je njegova alkoholiziranost stopnjevala, da je bil večkrat depresiven, da se je zaletel v policijski avtomobil in da je izjavil, da bo nekoga "stolkel", predlagateljice ne zmorejo več in jih je še bolj strah zase. Po izteku prepovedi približevanja se je nasprotni udeleženec vrnil v hišo in takoj pričel z razbijanjem, žaljenjem in poniževanjem, prvo predlagateljico pa je želel tudi na silo poljubiti. Nasprotni udeleženec je s svojimi dejanji hudo in protipravno posegal v dostojanstvo predlagateljic, zaradi česar so se počutile ponižane, manjvredne in jih je bilo strah. Že zato, ker nasprotni udeleženec ne zmore brez stalnega zbadanja, zmerjanja in poniževanja, jih njegova bližina ogroža. Zaradi sprožitve tega postopka je njegovo ravnanje postalo še bolj nepredvidljivo in si predlagateljice ne upajo domov.

3Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper II. točko izreka navedenega sklepa uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da so mu predlagateljice dolžne povrniti stroške tega postopka.

Sprejeta odločitev odstopa od sodne prakse v bistveno podobnih primerih, ne da bi bili navedeni utemeljeni razlogi. Sklicuje se na sklepe VSL IV Cp 223/2025, IV Cp 864/2019, IV Cp 789/2025, IV Cp 555/2023, IV Cp 1559/2025 in IV Cp 1980/2023. Dano je napačno sporočilo o (ne)posledicah zlorabe tovrstnih postopkov za zasledovanje osebnih, ekonomskih ciljev. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da predlagateljice niso bile v podrejenem položaju do nasprotnega udeleženca, da nasprotni udeleženec doma ni užival avtoritete, da se ga predlagateljice niso bale, da so aktivno sodelovale v medsebojnih konfliktih in da so s svojimi ravnanji prispevale k njihovi intenzivnosti. Konflikti so trajali dvajset let in vodijo v nevzdržnost skupnega bivanja, kar je razlog za razvezo zakonske zveze in ne za izrek zaščitnih ukrepov. Za resničnega se je pokazal ugovor nasprotnega udeleženca, da so predlagateljice zlorabile postopek za to, da bi ga vrgle iz skupne hiše in jo nemoteno uporabljale same. Sam je izkazal, da je takoj skušal rešiti problem delitve skupnega premoženja. Podal je konkretno ponudbo, ki jo je prva predlagateljica odločno zavrnila, nasprotne ponudbe pa ni podala, niti se ni bila pripravljena pogovarjati o delitvi. Navedeno jasno kaže, kdo je nad kom želel izvrševati nadvlado in da je prva predlagateljica izrabila postopek za zasledovanje svojih ekonomskih interesov.

4Udeleženca v odgovorih na nasprotno pritožbo predlagata njuno zavrnitev.

5Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi predlagateljic

6Prva predlagateljica in nasprotni udeleženec sta zakonca, druga in tretja predlagateljica pa njuni polnoletni hčeri. Po izreku prepovedi približevanja in njenem podaljšanju na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) so predlagateljice predlagale izrek ukrepov na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo udeležence, prebralo listine in pogledalo posnetke, predlog za izrek ukrepov zavrnilo. Ugotovilo je, da so bili prepiri del redne družinske dinamike, da je neprimerno, nesocialno ravnanje nasprotnega udeleženca (pod vplivom alkohola) v izpostavljenih dogodkih pri predlagateljicah povzročilo stisko, sram, razočaranje, psihično napetost, ni pa verjetno izkazano, da bi bile predlagateljice v podrejenem položaju, da bi se ga bale in da bi jih nasprotni udeleženec ogrožal. Ocenilo je, da je odnos med predlagateljicami in nasprotnim udeležencem zaradi dolgotrajne konfliktnosti psihično napet, ni pa verjetno izkazana akutna ogroženost predlagateljic, ki bi utemeljevala izrek predlaganih ukrepov.

7Neutemeljeni so pritožbeni očitki o pomanjkljivostih in nasprotjih v ugotovljenem dejanskem stanju. Sodišče prve stopnje ga je oprlo na temeljito izveden dokazni postopek, v katerem je na eni strani ugotavljalo potek dogodkov, izpostavljenih v predlogu, na drugi strani pa doživljanje teh dogodkov v kontekstu dinamike družinskih odnosov s strani predlagateljic. Glede na udeleženost v dogajanju in navzočnost v družinskem življenju je ovrednotilo doživljanje vsake od predlagateljic in se pri tem oprlo na njihove izpovedbe o odzivanju na posamezne dogodke. V oceno je vključilo tudi neposredno zaznavo ravnanj in odzivov udeležencev v postopku in posebej med izpovedbo. Ugotovitev o doživljanju druge in tretje predlagateljice (jeza, razočaranje, sram) pritožba izrecno in obrazloženo niti ne izpodbija. Ost je usmerjena v ovrednotenje odnosa med prvo predlagateljico in nasprotnim udeležencem, a se pritožba v razlogih omeji na posamezne dele izpovedb, zanemari pa ostale ugotovitve sodišča. Tako pritožba npr. ne izpodbija ugotovitev, da nasprotni udeleženec doma ni užival avtoritete in da sodišče v postopku ni zaznalo sovražnosti do predlagateljic. V sklepu je tudi ugotovljeno, da predlagateljica v prepirih ni ostajala pasivna. Izolirana izpostavitev zgolj delcev izpovedb (in njihovo samostojno vrednotenje) zato ne more utemeljevati pritožbenega stališča, da je sodišče minimaliziralo doživljanje predlagateljic, niti da je zmanjševalo težo prispevka nasprotnega udeleženca v konfliktni družinski situaciji. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so zaradi neprimernih ravnanj nasprotnega udeleženca, povezanih s (pogostim) uživanjem alkohola, predlagateljice doživljale stisko, negotovost, nemoč, ponižanost in da so se mestoma odzivale tudi s prilagajanjem njegovim pričakovanjem ali z umikanjem. Ne glede na to pa ni vzbujen dvom o pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da v odnosu med predlagateljicami in nasprotnim udeležencem nista verjetno izkazana podrejenost in nesorazmerje moči take in tolikšne intenzivnosti, da bi bil utemeljen izrek predlaganih ukrepov.

8Sodišče prve stopnje je v presoji o utemeljenosti izreka ukrepov izhajalo s pravilnega stališča, da zaščitni ukrepi po ZPND niso usmerjeni v reševanje konfliktnih situacij in varstvo pred vsakršnim nasiljem, ampak je njihov izrek utemeljen le tedaj, ko je zaradi spravljanja v podrejen položaj in zlorabe moči med družinskimi člani žrtev akutno ogrožena. To stališče ima podlago v 5. čl. ZPND, v skladu s katerim je odziv na sporno ravnanje treba prilagoditi njegovi intenzivnosti in stopnji ogroženosti žrtve. Zakon ne predvideva, da vsako ravnanje, ki ustreza zakonski opredelitvi nasilja, utemeljuje poseg države v pravico do družinskega življenja. Izrek ukrepov po ZPND je utemeljen le tedaj in v takem obsegu, kolikor je potrebno zavarovati žrtev.¹ Tako pri odločitvi o izreku kot o izbiri ukrepa sodišče vodi in omejuje načelo sorazmernosti.²

9Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o tem, da je sodišče prve stopnje ovrednotilo vse pomembne vidike. Upoštevaje ravnanja in doživljanje udeležencev v izpostavljenih dogodkih je v kontekstu siceršnje družinske dinamike utemeljen sklep, da gre za dlje časa trajajoč konflikten odnos, zaradi katere je verjetno, da je nadaljnje skupno življenje postalo nevzdržno, ni pa verjetno izkazana ogroženost predlagateljic, ki bi utemeljevala oblastni poseg v to razmerje.

O pritožbi nasprotnega udeleženca

10Na podlagi 8. odst. 22.a čl. ZPND sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku. V utemeljitvi odločitve o razporeditvi stroškovnega bremena je sodišče prve stopnje navedlo, da je med udeleženci podan izjemno konflikten odnos, h kateremu sta prispevali obe strani, in je zato pravično in primerno, da vsak krije svoje stroške postopka.

11Neutemeljen je očitek o neobrazloženem odstopu od ustaljene sodne prakse. Sodna praksa – vključno s primeri, navedenimi v pritožbi – v okviru prostega preudarka upošteva okoliščine primera. Pravilo omogoča in terja tako ovrednotenje okoliščine na strani žrtve kot tudi varovanje nasprotnih udeležencev pred sodnimi postopki, ki bi jih predlagatelji začeli iz drugih (nesprejemljivih) razlogov in ne zaradi iskanja varnosti in zaščite.

12V pritožbi uveljavljena pasivnost prve predlagateljice v odzivu na pobude nasprotnega udeleženca glede ureditve njunih premoženjskih razmerij pritožbenega sodišča ne prepriča, da je bil predlog vložen z namenom pridobitve prednosti v procesu razdružitve njunega skupnega premoženja. Izkazana je stiska predlagateljic, v kateri so se znašle zaradi dolgotrajnega konfliktnega odnosa in h kateremu je s svojimi ravnanji pomembno prispeval prav nasprotni udeleženec. Ne v navedbah ne v izpovedbah ni opore za sklepanje, da bi odločitev predlagateljic za ta postopek usmerjal premoženjski interes.

13Ker niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljic in nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14Ker udeleženci niso uspeli s pritožbama, stroška za odgovora na pritožbi pa sta primerljiva, je pritožbeno sodišče odločilo, da vsak krije svoje stroške pritožbenega postopka (8. odst. 22.a čl. ZPND).

¹ Primerjaj Poročevalec državnega zbora št. 90/2007, str. 29.
² Prav tam, str. 7.