VSL Sklep Cst 102/2026

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor ločitvene upnice.

2Zoper navedeni sklep se je pritožila upnica in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa ter novo in neodvisno cenitev ali določitev bistveno višje izklicne cene.

3Upravitelj je v odgovoru na pritožbo navedbam v pritožbi nasprotoval ter predlagal zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je pravosodna svétnica 31. 1. 2025 izdala sklep o prodaji motorne jadrnice X. letnik 1987, na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, z izklicno ceno v višini 20.330,00 evrov. Zoper sklep je ugovarjala upnica (in A. A.), sodišče prve stopnje pa je (njun) ugovor zavrglo. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom Cst 237/2025 z dne 1. 10. 2025 ugodilo pritožbi upnice in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, v preostalem delu pa je sklep sodišča prve stopnje potrdilo. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje ponovno odločalo o ugovoru ločitvene upnice in ga zavrnilo.

6Pritožba izpodbijanemu sklepu ne očita dejanskih kršitev, pač pa (ponovno) problematizira način cenitve in izklicno ceno ter zatrjuje sistemske nepravilnosti pri prodaji. Ponavlja, da je izklicna cena za plovilo neprimerna, saj ne odraža tržne vrednosti. Trdi, da je navedla primerljive prodaje ter realen cenovni razpon, opozorila pa je tudi na nesorazmerje med oceno in realnostjo, kar vse je sodišče prve stopnje pavšalno zavrnilo, ne da bi izvedlo dokazni preizkus. Cenitev po mnenju pritožnice ni bila uporabljena za varstvo, pač pa za upravičenje razprodaje.

7Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Pritožnica predvsem spregleda, da gre za prodajo jadrnice na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ne z zniževanjem, kot to navaja v pritožbi. Izklicna cena v višini 20.330,00 evrov je zgolj izhodišče; v primeru prodaje na dražbi z zviševanjem izklicne cene se namreč prodajna cena izoblikuje glede na stanje na trgu – če je dejanska vrednost plovila višja, zainteresirani dražitelji ustrezno zvišajo prodajno ceno.

8Glede pritožbene navedbe, da je cena določena prenizko, višje sodišče ugotavlja, da je v tej zadevi pooblaščeni ocenjevalec strojev in opreme Slovenskega inštituta za revizijo dodatno pojasnil način vrednotenja in vztrajal pri ocenjeni vrednosti plovila, s pojasnilom, da je jadrnica dotrajana in da ni bila vzdrževana. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da upnica zgolj s predložitvijo splošnih oglasov za prodajo (po njenem mnenju podobnih) plovil ni uspela izpodbiti ocene pooblaščenega ocenjevalca, saj gre (zgolj) za oglaševane cene in ne za ceno, po kateri so bila plovila dejansko prodana. Poleg tega niti ni znano dejansko stanje oglaševanih oziroma prodajanih plovil. Upnica niti v pritožbi ni podala trditev in dokazov, da gre za isto vrsto in razred jadrnice kot X., zato je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaznega preizkusa. Pritožnica ne izpodbija, da po prejemu cenitve ni podala konkretnih navedb, zakaj cenitev ni ustrezna (oziroma je ocenjena tržna vrednost prenizka), zato se kot pravilen izkaže zaključek izpodbijanega sklepa, da zgolj pavšalno zatrjevanje višje cene ne zadostuje.

9Temeljno načelo postopkov po ZFPPIPP je doseči čim višje poplačilo upnikov ob upoštevanju realnih okoliščin trga in časa, dolžnost upravitelja pa zagotoviti čimprejšnje in čimbolj učinkovito unovčenje premoženja v korist vseh upnikov. Pritožnica ne izpodbija ugotovitve, da gre za plovilo, ki že dolgo ni v uporabi, da ima množico tehničnih pomanjkljivosti in da se nahaja na suhem vezu v marini Portorož, kjer vsak mesec nastajajo stroški skladiščenja. Ti stroški bodo neposredno bremenili stečajno maso in jo kontinuirano zmanjšujejo. Gre torej za položaj, ko odlašanje s prodajo ne pomeni varovanja premoženja upnikov, temveč nasprotno – postopno zmanjševanje stečajne mase. Odlašanje s prodajo (kar nova cenitev zagotovo povzroči) pomeni dodatno časovno zamudo; stroški v tem času nastajajo, vrednost premoženja pa praviloma ne raste, temveč zaradi neuporabe in staranja pada. Takšno ravnanje ima neposredno škodljive posledice za vse upnike. Tudi če bi teoretično obstajala možnost nekoliko višje prodajne cene v prihodnosti, bi jo v praksi izničili stroški skladiščenja in nadaljnje razvrednotenje plovila. Prav zato ZFPPIPP ne zasleduje idealizirane maksimalne vrednosti v abstraktnem smislu, temveč optimalno unovčenje glede na konkretne okoliščine.

10Pritožbene navedbe o kršitvah ustavnih pravic in sistemskih nepravilnostih so brez dejanske podlage. Pritožnici je bila zagotovljena možnost sodelovanja v postopku, njeni ugovori pa so bili vsebinsko obravnavani. Če se pritožnica z zaključki sodišča ne strinja, pa to ne pomeni, da so ji bile kršene kakršnekoli pravice. Pavšalne pritožbene navedbe glede na navedeno ne morejo izpodbiti pravilne presoje sodišča prve stopnje.

11Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).