VDSS Sodba Pdp 78/2026

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 280,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo, ki jih nakaže na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru, št. SI56 01100- 6370501514 (sklic ...), odprt pri UJP A., v roku 8 dni od prejema odločbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo med tožnikom in toženo stranko od 27. 1. 2025 sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Odločilo je, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela z dne 24. 3. 2025, izdana tožniku nezakonita in se razveljavi. Ugotovilo je, da je tožniku pri toženi stranki dne 9. 4. 2025 nezakonito prenehalo delovno razmerje in mu še traja brez prekinitve z vsemi pravicami iz delovnega razmerja. Toženi stranki je naložilo, da tožnika v roku 8 dni pozove nazaj na delo na delovno mesto monter, ga brez prekinitve prijavi v zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ, mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračuna bruto nadomestila plače ter mu po odvodu davkov in prispevkov za socialno varnost izplača neto nadomestila plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 19. dne v mesecu od nadomestila plače preteklega meseca dalje do plačila, ter mu obračuna pripadajoči regres za letni dopust in mu ga izplača z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2025, dalje do plačila. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v višini 223,96 EUR in jih nakazati na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru ter še, da je zavezanka za plačilo sodne takse tožena stranka.

2Tožena stranka izpodbija zamudno sodbo v celoti zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je vlogo sodišču z dne 4. 7. 2025 posredovala v zakonskem roku 15 dni, kot je bilo tudi navedeno v pozivu in torej pravočasno. V vlogi je navedla, da tožbenemu zahtevku nasprotuje v celoti. Ker so se zakoniti zastopnik in vsi zaposleni nahajali v Španiji, je podala prošnjo za podaljšanje roka. Sodišče bi tako pri presoji moralo vzeti v obzir 116. člen ZPP, saj je tožena stranka pred potekom roka zaprosila za podaljšanje roka in za to navedla utemeljene razloge (zasedenost, pomanjkanje časa). Meni, da pogoji za izdajo zamudne sodbe po 278. členu ZPP niso izpolnjeni. S tem ko je tožena stranka v pravočasnem odzivu navedla, da v celoti nasprotuje tožbenemu zahtevku, je zadostila zahtevi iz tega člena (tako tudi VSM sklep I Cp 276/2023). Potrebno je upoštevati, da je tožena stranka prava neuka stranka, ki jo do sedaj ni zastopal odvetnik, zato bi moralo sodišče ravnati z večjo skrbnostjo. Tudi s tega vidika bi moralo sodišče postopek izpeljati, izvesti dokazni postopek in nato v sporu odločiti. Predlaga razveljavitev zamudne sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka navedbe tožene stranke. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo na podlagi 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker je ugotovilo, da odgovor na tožbo ni bil obrazložen v smislu prvega odstavka 278. člena ZPP in se zato šteje, da ni bil vložen. Ob ugotovitvi, da so izpolnjeni tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe, je zahtevku tožnika v celoti ugodilo.

6Ni sporno, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena 19. 6. 2025 ter da je vlogo z dne 4. 7. 2025 vložila v 15-dnevnem roku. Pritožbeno sporno je vprašanje, ali vloga po vsebini predstavlja obrazložen odgovor na tožbo.

7Prvi odstavek 278. člena ZPP določa, da mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen. Obrazložen odgovor mora vsebovati jasno opredelitev do zahtevka (iz obrazložitve mora izhajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu - 2. stavek prvega odstavka 278. člena ZPP), dejanske navedbe, s katerimi se zahtevek izpodbija, listine in predlagane dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja (drugi odstavek 278. člena ZPP).

8Iz vsebine vloge z dne 4. 7. 2025 izhaja zgolj pavšalna navedba, da tožena stranka v celoti izpodbija tožbeni zahtevek, brez navedbe kakršnihkoli dejstev ali dokazov, s katerimi bi konkretno nasprotovala zatrjevanim dejstvom tožnika. Takšna pavšalna izjava ne dosega standarda obrazloženosti, ki ga zahteva 278. člen ZPP. Ustaljena sodna praksa dosledno poudarja, da mora biti odgovor vsebinsko konkreten in torej ne zadošča zgolj formalno zanikanje zahtevka.¹

9Sklicevanje pritožbe na sklep VSM I Cp 276/2023 ni utemeljeno, saj se ta nanaša na situacijo, kjer je tožena stranka najprej povzela trditve tožnika, potem pa izrecno zanikala obstoj in izkaz zatrjevanih dejstev. V obravnavani zadevi takšnih navedb ni bilo. Prav v nobenem delu se tožena stranka namreč ne opredeljuje do dejstev, navedenih v tožbi. Pritožbeno sodišče zato soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da šteje, kot da odgovor ni bil vložen.

10Rok za odgovor na tožbo je zakonski in prekluziven. ZPP ne predvideva njegovega podaljšanja. 116. člen ZPP ureja vrnitev v prejšnje stanje ob zamudi roka, ne pa njegovega podaljšanja pred iztekom. Tožena stranka roka ni zamudila, zato ta določba ni uporabna. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da predlog za podaljšanje roka ni pravno relevanten.

11Tožena stranka je pravna oseba, vpisana v sodni register. Dejstvo, da je ni zastopal odvetnik, je njena poslovna odločitev. Pravna neukost ne odvezuje stranke spoštovanja procesnih pravil. Za stališče, da bi moralo sodišče zaradi tega zatrjevanega dejstva izvesti postopek in o tožbi odločiti, ne obstaja pravna podlaga.

12Določba 318. člena ZPP določa, da sodišče izda zamudno sodbo, če je bila tožba pravilno vročena, tožena stranka ne odgovori na tožbo, ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, iz tožbenih navedb izhaja utemeljenost zahtevka, zatrjevana dejstva niso v nasprotju z dokazi ali splošno znanimi dejstvi. Sodišče prve stopnje je vse te pogoje izrecno preizkusilo. Pritožba teh ugotovitev konkretizirano ne izpodbija, pritožbeno sodišče pa ne ugotavlja nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti zmotne uporabe materialnega prava.

13Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene stroške, in sicer upoštevaje Odvetniško tarifo (OT) 375 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 2 % za materiale stroške in 22 % DDV, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 280,00 EUR. Te stroške mora tožena stranka upoštevaje 46. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) nakazati na transakcijski račun sodišča. Ostalih priglašenih stroškov (posvet s stranko, pregled dokumentacije) pritožbeno sodišče ni priznalo, saj so že zajeti v nagradi za priznano vlogo.

¹ Glej L. Ude in ostali, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 564 in judikati Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 462/2021, I Cp 674/2021, I Cpg 59/2022 idr.