VSC Sklep I Ip 72/2026

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom dovolilo predlagano izvršbo na podlagi izvršilnega naslova zaradi izterjave glavnice 4.732,87 EUR […] (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti upniku 166,99 EUR stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Zavrnilo je predlog za izvršbo v delu, v katerem upnik zahteva izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je v izvršilnem naslovu sodbi Okrožnega sodišča v Celju Pg 286/2022 z dne 20. 8. 2024 dolžnici naloženo, da v roku 15 dni plača pravdne stroške 4.732,80 EUR, torej brezobrestno plačilo glavnice, zaradi česar upnik ne more izterjevati več in nič drugega, kot mu je priznano z izvršilnim naslovom.

2Zoper III. točko izreka sklepa sodišče prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da iz izreka izvršilnega naslova jasno izhaja rok, v katerem lahko dolžnica prostovoljno izpolni naloženo, plača glavnico in kdaj pride v zamudo - s potekom roka za prostovoljno izpolnitev. Ob nastopu zamude dolguje dolžnik zamudne obresti po samem zakonu (ex lege), zaradi česar je zmotno stališče, da upnik ni upravičen do zamudnih obresti. Zaradi nastopa zamude in ne zato, ker bi v izreku odločbe o stroških moralo pisati, da jih dolguje, bi jih dolgoval celo, če rok za prostovoljno izpolnitev v izreku odločbe o stroških ne bi bil določen. Navedeno potrjuje enotna in ustaljena sodna praksa sklep VSL III Ip 3755/2015, da je rok za izpolnitev obveznosti, ki ga določi sodišče, hkrati rok za izpolnitev obveznosti, zakonske zamudne obresti od stroškov pa začnejo teči prvi dan po preteku tega roka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predlogu za izvršbo priloženega izvršilnega naslova sodbe Okrožnega sodišča v Celju I Pg 286/2022 z dne 20. 8. 2024 med drugim izhaja, da je tožeča stranka (dolžnica) dolžna toženi stranki (upniku) povrniti pravdne stroške 4.732,87 EUR v roku 15 dni po prejemu te sodbe, se pravi zgolj brezobrestno plačilo glavnice. Upnik neutemeljeno navaja, da mu dolžnica poleg glavnice dolguje zakonske zamudne obresti na podlagi zakona zaradi (golega dejstva) nastopa zamude in ne zato, ker bi v izreku odločbe moralo pisati, da jih dolguje ter da bi jih dolgovala celo, če rok za prostovoljno izpolnitev v izreku odločbe o stroških ne bi bil določen. Upnik ima po materialnem pravu pravico do zamudnih obresti, vendar jih mora zahtevati v rednem pravdnem postopku do izdaje izvršilnega naslova in, kar je bistveno, mu pravdno sodišče mu jih mora prisoditi. Nato lahko, če jih dolžnik ne plača prostovoljno, zanje vloži predlog za izvršbo. V konkretenem izvršilnem naslovu upniku niso bile prisojene obresti.

5Neutemeljeno se upnik sklicuje na primer v sodni praksi sklep VSL III Ip 3755/2015, ker iz tega ne izhaja določno, ali so bile zamudne obresti prisojene z izvršilnim naslovom ali ne. Vsa teoretična stališča v pritožbi glede ločenega obravnavanja izvršljivosti in nastopa zamude (zapadlosti) veljajo za tiste izvršilne naslove, s katerimi so bile upniku priznane zakonske zamudne obresti od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.¹ Ni pa pravne podlage, da bi upniku v izvršbi priznali zamudne obresti, če mu niso bile priznane v izvršilnem naslovu.² Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v izvršilnem postopku velja načelo formalne legalitete in da ne more dovoliti izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, če te ne izhajajo iz izvršilnega naslova (3. točka obrazložitve sklepa). Pravilno je delno zavrnilo predlog za izvršbo.

6V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

7Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel in stroški niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ.

¹ Sklepi VSL III Ip 588/2014, VSC II Ip 501/2014, VSL III Ip 1396/2016.
² Sklep VSL II Cpg 807/99.