UPRS Sodba III U 23/2022

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo podelil koncesijo za opravljanje javne službe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstva za odrasle v občini ... subjektu A. A., s.p., ... Z odločbo je tudi odločil, katera dokazila mora predložiti do podpisa koncesijske pogodbe in katera dokazila mora predložiti najkasneje do dneva začetka opravljanja koncesijske dejavnosti ter da se koncesijska dejavnost ves čas trajanja koncesijskega razmerja opravlja v skladu s koncesijsko pogodbo in da mora za nebistvene spremembe koncesijskega razmerja pridobiti soglasje koncedenta, ki jih koncedent odobri v obliki spremembe koncesijske odločbe. Nadalje je odločil, da je dolžan skleniti pogodbo o koncesiji z Občino ... v roku 5 dni od dokončnosti odločbe, javno službo pa je dolžan začeti opravljati v roku 8 dni od dokončnosti odločbe oziroma z dnem 1. 1. 2022 oziroma v skladu z dogovorom z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Nadalje je odločil, da se koncesija podeli za določen čas 15 let, da se podeli v obsegu 0,85 tima, da odločba o podelitvi koncesije velja eno leto od dneva njene izdaje in da stroški postopka niso nastali. Z isto odločbo pa je zavrnil ponudbo tožeče stranke za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstva za odrasle v Občini ...

2V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je tožena stranka objavila javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstva za odrasle. Izvedla je javno odpiranje ponudb, ki so prispele na javni razpis. Strokovna komisija je ugotovila, da sta na razpis pravočasno in pravilno bili oddani dve ponudbi, in sicer ponudba ponudnika A. A., s.p. in tožeče stranke. Obe ponudbi sta vsebovali vse obvezne priloge ob oddaji ponudbe. Obe ponudbi sta bili popolni in v obeh ponudbah so izkazani zahtevani razpisni pogoji in zakonske zahteve ter odsotnost razlogov za izključitev. Zaradi tega je strokovna komisija pričela z ocenjevanjem (točkovanjem) ponudb, skladno z merili, navedenimi v poglavju 2.10 razpisne dokumentacije.

3Pri izbranem ponudniku je pri merilu 1 (strokovna usposobljenost, izkušnje, reference ponudnika) podelila 40 od skupno 60 točk. Pri merilu 2 (dostopnost lokacije opravljanja zdravstvene dejavnosti) mu je podelila 10 od skupno 10 točk. Pri merilu 3 (ugotovitve nadzornih postopkov pri ponudniku iz 76. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti) mu je dodelila 20 od skupno 20 točk, pri merilu 4 (druge okoliščine) pa 10 od skupno 10 točk.

4Tožeči stranki je pri merilu 1 (strokovna usposobljenost, izkušnje reference ponudnika) podelila 32 točk od skupno 60 točk. Pri merilu 2 (dostopnost lokacije opravljanja zdravstvene dejavnosti) ji je podelila 10 od skupno 10 točk, pri merilu 3 (ugotovitve nadzornih postopkov pri ponudniku iz 76. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti) 0 od skupno 20 točk, pri merilu 4 (druge okoliščine) pa 2 točki od skupno 10 točk.

5Na podlagi navedenih meril je ponudnik A. A., s.p. prejel 80 od 100 točk, tožeča stranka pa skupno 44 od 100 točk. Ponudba ponudnika A. A., s.p. je torej dosegla najvišje število točk med oddanimi popolnimi ponudbami.

6Dne 9. 11. 2021 je potekala ustna obravnava, ki sta se je udeležila oba ponudnika. B. B., ki je zakonita zastopnica tožeče stranke, je imela pripombo, ki se je nanašala na izkazovanje določenega dodatnega izobraževanja ter vrednotenja vsakega drugega neobveznega izobraževanja. Povedala je, da je smatrala kot dodatno izobraževanje tisto, ki ni obvezno za dodelitev licenčnih točk ter da po njenem mnenju razmerje ne vzdrži enakovrednega točkovanja glede točkovanja seminarja, konference, tečaja itd. Vendar v razpisni dokumentaciji ni bilo nikjer navedeno, da se bodo štela kot dodatna izobraževanja samo tista, ki niso obvezna za dodelitev licenčnih točk. Med drugim je B. B. tudi podala vprašanje, na kakšen način se preverja izjava o odsotnosti osebnih povezav in dobila pojasnilo, da se to preveri pri Komisiji za preprečevanje korupcije in drugih registrih, kot je Poslovni register AJPES oziroma sodni register. Podane pripombe na ustni obravnavi niso spremenile izida ocenjevanja. Glede na navedeno je bil izbran tisti ponudnik, ki je izpolnil vse zahtevane pogoje in je zbral najvišje število točk na podlagi postavljenih meril, to pa je subjekt A. A., s.p., obenem pa se ponudba tožeče stranke zavrne.

7Tožeča stranka se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil.

8Tožeča stranka v tožbi očita toženi stranki, da je bil izbrani ponudnik v privilegiranem položaju. Njegovo ponudbo so obravnavali pod imenom in to zelo hitro, kot da bi bili s ponudbo že vnaprej seznanjeni. To je razvidno tudi iz tega, da se je pri pridobljeni izobrazbi označilo, da naj bi imel A. A. opravljen magisterij oziroma tako se je na samem odpiranju ponudb predstavilo s strani komisije. Odpiranje ponudbe tožnice pa se je opravljalo zelo podrobno.

9Nadalje navaja, da je A. A. predložil licenco, ki je že potekla. Namesto tega so jo napačno obravnavali kot popolno. Predložil je osnovni dokument, ki je bil izstavljen s strani Zdravniške zbornice o pridobitvi licence in je veljaven 7 let, po poteku tega časa pa je moral pridobiti odločbo o podaljšanju licence. Tožnica pa je ta pogoj izpolnjevala.

10Poleg tega iz razpisnih pogojev izhaja, da se upoštevajo delovne izkušnje odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti in sicer, da se upoštevajo leta samostojnega opravljanja zobozdravstvene dejavnosti. Zobozdravnik lahko samostojno opravlja zobozdravstveno dejavnost v primeru, da ima licenco. Iz poročila o ocenjevanju ponudb izhaja, da je tožena stranka priznala A. A. 9 let in 9 mesecev delovnih izkušenj v zobozdravstvu in iz tega izhaja, da naj bi samostojno opravljal zobozdravstveno dejavnost 9 let in 9 mesecev. Iz odločbe z dne 17. 12. 2021 pa izhaja, da je bila licenca izdana 17. 4. 2015 in da ni bila starejša od 7 let. Nadalje bi se morala A. A. priznati neobvezna izobraževanja, izpis izobraževanj, ki jih je priložil, pa se nanašajo na obvezna izobraževanja za podaljšanje licence, katera morajo biti obvezno opravljena. Tožnica pa obveznih izobraževanj ni priložila k ponudbi, pač pa je predložila potrdilo o izobraževanju, ki je potekalo leto dni in je zahtevalo opravljenih 8 izpitov. Za to bi morala dobiti 8 točk, saj je bilo razdeljeno v 8 sklopov. Izobraževanje bi moralo biti tudi rangirano glede na zahtevnost.

11Nadalje tožnica očita izbranemu ponudniku, da je oddaljen več kot 500 m od parkiranja in da tam ni možnega javnega prevoza, sama pa ima ambulanto 100 m od avtobusne postaje in 10 m od javnega parkirišča. Iz odločbe ne izhaja, da bi bilo najbližje parkirišče oddaljeno manj kot 500 m hoje pri izbranem ponudniku. Zaradi tega ne bi smel prejeti nobene točke.

12Glede merila 3 (ugotovitev nadzornih postopkov pri ponudniku iz 76. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti) tožnica ni obkrožila, da nima negativne reference in če je tožena stranka menila, da je ta obrazec nepopoln, bi jo morala pozvati na dopolnitev ponudbe.

13Glede merila 4 (druge okoliščine) je tožnica priložila dokazilo, iz katerega jasno izhaja delovni čas ambulante ter je jasno razvidno, da prav tako ponuja možnost popoldanskih terminov. Kljub temu je prejela po tem merilu 0 točk. Sicer pa obseg programa 0,85 tima pomeni 28 ur tedensko, kar znese 5,6 ur popoldanskega dela na teden in je bil tako napačno opredeljen čas in s tem tudi napačen obrazec, ki se ni skladal z objavo razpisa. V razpisu je bila namreč prva možnost obkrožiti od 6,5 dalje, zato s strani tožnice ni bilo obkroženo nič, ampak je bil priložen urnik v celoti, iz katerega so bile jasno razvidne popoldanske ure.

14Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponoven postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

15Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnica le pavšalno navaja, da naj bi domnevno začutila privilegiranost pri samem odpiranju ponudb. Ta tožbena navedba je neutemeljena, saj A. A. na odpiranju ponudb sploh ni bil prisoten, kar izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb. Bila je prisotna le tožnica. Glede očitka o tem, da se je ponudba A. A. obravnavala zelo hitro, njena pa podrobno, tožena stranka odgovarja, da je bila tožnica tista, ki ni priložila dokumentacije, kot jo je zahteval razpis, ampak nek drug dokument (odločba o podaljšanju veljavnosti licence), vsled česar je organ najprej moral preveriti, ali gre pri zadevnem dokumentu za enakovredno dokazilo zahtevani licenci. Nadalje tožnica neresnično navaja, da naj bi izbrani ponudnik v okviru meril uveljavljal magisterij. To ne drži. Kot izhaja iz spisa, izbrani ponudnik v okviru meril ni niti uveljavljal magisterija niti mu naročnik ni za to priznal nobenih dodatnih točk.

16Tožnica tudi neresnično navaja, da naj bi A. A. ne predložil veljavne licence, saj naj bi bila starejša od 7 let. Njegova licenca je bila izdana 17. 4. 2015 in še ni bila stara 7 let.

17Nadalje v zvezi z očitkom glede delovnih izkušenj izbranega ponudnika tožena stranka odgovarja, da tožnica šele v svoji tožbi v upravnem sporu prvič trdi, da naj ne bi imel v zobozdravstvu delovnih izkušenj 9 let in 9 mesecev. Pri tem gre za nedopustno tožbeno novoto v skladu z določbami tretjega odstavka 20. člena in 52. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Če je tožnica menila, da so kakršnakoli vprašanja v zvezi z delovnimi izkušnjami, bi to lahko uveljavljala v upravnem postopku. Oba prijavljena kandidata sta podatek o delovni dobi izkazovala skladno z razpisom z uradnim izpisom delovne dobe, izdelanim s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

18V zvezi s tožničinim očitkom, da se ne bi smelo izbranemu ponudniku priznati dodatnih izobraževanj, pa tožena stranka odgovarja, da če je bila kakršnakoli dilema v zvezi s tem, bi se lahko pozanimala pri koncedentu v rokih in na način, kot je bilo navedeno v javnem razpisu. Ne glede na navedeno pa izobraževanja oziroma usposabljanja, ki jih je uveljavljal izbrani ponudnik, niso obvezna, saj se subjekt sam odloča, koliko in katerih izobraževanj se bo udeležil.

19Glede dostopnosti ambulante je prvostopenjski organ ugotovil, da pri izbranem ponudniku ni oddaljena več kot 500 m hoje, kot je obrazloženo na 4. strani obrazložitve predmetne odločbe prve stopnje in tudi na strani 4 obrazložitve odločbe druge stopnje. Tudi te ugotovitve tožnica ni kakorkoli konkretizirano prerekala.

20Nadalje tožena stranka navaja, da tožnica ni podala izjave o neobstoju negativnih referenc. Razpisna dokumentacija je bila v tem oziru jasna ter je bilo od ponudnikov popolnoma enoznačno in zelo jasno zahtevano, da pri merilu ugotovitve nadzornih postopkov iz 76. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti ustrezno obkrožijo ali podčrtajo, ali imajo negativne reference na podlagi opravljenega nadzorstva. Navedena izjava je bila edini predvideni način izkazovanja izpolnjevanja predmetnega merila. Pri tem pa je treba upoštevati, da na podlagi drugega odstavka 54. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (v nadaljevanju ZJZP) komisija ne sme dovoliti, da bi kandidati dopolnjevali ali kakorkoli spreminjali svoje vloge.

21V zvezi s tožbenimi očitki, povezanimi z ordinacijskim časom, tožnica ni podala nobene izjave o zagotavljanju ordinacijskega časa od 16.00 ure dalje za razliko od izbranega ponudnika. V razpisni dokumentaciji je bilo nedvoumno zahtevano, da prijavitelji pri merilu ordinacijski čas posebej obkrožijo, če ponujajo katerega od opisanih ordinacijskih časov ter je bila takšna izjava ponudnika edini predvideni način izkazovanja izpolnjevanja predmetnega merila. Tudi če bi se upošteval tožničin zadevni urnik, bi to še vedno pomenilo, da ne bi prejela nobenih točk. Ponudnik, ki zagotavlja ordinacijski čas popoldne od 16.00 ure dalje le do 6,5 ur tedensko, po predmetnem merilu namreč ne prejme točk.

22Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne, zahteva pa tudi povračilo svojih stroškov postopka, ki naj se jih naloži tožnici.

23Sodišče je v postopek kot stranko z interesom pritegnilo tudi izbranega ponudnika A. A., s.p., ki v odgovoru na tožbo navaja, da se strinja z odgovorom na tožbo, kot ga je podala tožena stranka. Navedbe v tožbi o njegovi licenci in delovnih izkušnjah so noviteta in ne morejo biti predmet obravnave, jih pa dojema kot osebno zelo žaljive. Razpisni pogoji so zahtevali, da predloži izpisek iz ZPIZ-a in to je tudi storil. Iz izpiska je razvidno, da ima na dan razpisa več kot 8 let delovnih izkušenj v zobozdravstvu. Predložil je tudi licenco za delo na področju zobozdravstvenega varstva. Tožeča stranka dobro ve, da je dobil licenco pred njo in da ima več delovnih izkušenj kot ona. Stranka z interesom predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

24Tožba ni utemeljena.

25Zakon o zdravstveni dejavnosti v 44.b členu določa, da se koncesija v skladu s koncesijskim aktom podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani koncedenta, in pa tudi na portalu javnih naročil. V skladu s 44.e členom Zakona o zdravstveni dejavnosti o izbiri koncesionarja odloči koncedent z odločbo, s katero ponudniku, čigar ponudba je bila po merilih iz prejšnjega člena ocenjena najbolje, podeli koncesijo. Merila za izbiro koncesionarja so določena v 44.d členu Zakona o zdravstveni dejavnosti, to pa so:

- strokovna usposobljenost, izkušnje in reference ponudnika ter odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti za vsak posamezen program zdravstvene dejavnosti oziroma posamezno vrsto zdravstvenih storitev specialistične bolnišnične dejavnosti, ki so predmet koncesije,

- dostopnost lokacije opravljanja zdravstvene dejavnosti,

- ugotovitve nadzornih postopkov iz 76. člena tega zakona pri ponudniku,

- druge okoliščine in merila glede na posebnost posamezne vrste zdravstvene dejavnosti, ki je predmet javnega razpisa.

26Iz razpisne dokumentacije izhaja, da so bila ta merila tudi upoštevana pri ocenjevanju obeh ponudb. Po presoji sodišča je bilo ocenjevanje pravilno in je iz tega razloga tožena stranka pravilno podelila koncesijo subjektu A. A., s.p. ter zavrnila ponudbo tožeče stranke, ker je izbrani ponudnik prejel več točk. Sodišče se glede tega na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na razloge izpodbijane odločbe, zato ne bo ponavljalo razlogov za odločitev.

27Neutemeljene so tožbene navedbe, da naj bi bil izbrani ponudnik v privilegiranem položaju, kar naj bi izhajalo iz tega, da se ga je tikalo in imenovalo po imenu, saj to iz upravnega spisa ne izhaja. Na odpiranju ponudb sploh ni bil prisoten, kar je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb. Iz zapisnika o odpiranju ponudb ni razvidno, da bi imela pooblaščenka tožeče stranke kakršnekoli pripombe v zvezi s tem, kar je tudi potrdila s podpisom zadevnega zapisnika.

28Neutemeljena je tudi tožbena navedba, da izbrani ponudnik ni predložil veljavne licence. Licenca je bila izdana 17. 4. 2015 in torej od njene izdaje še ni minilo 7 let niti v času prvostopenjskega niti v času drugostopenjskega odločanja.

29Glede očitka, da izbrani ponudnik naj ne bi imel 9 let in 9 mesecev delovnih izkušenj v zobozdravstvu, pri čemer naj bi se upoštevale izkušnje pri samostojnem opravljanju zobozdravstvene dejavnosti, se sodišče strinja z ugovori tožene stranke, da ta navedba predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto, saj v upravnem postopku tožnica tega ni uveljavljala. Skladno z 52. členom ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Tožnica tega ni navajala niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbenem postopku, v tožbi pa tudi ni pojasnila, zakaj šele v upravnem sporu oporeka delovni dobi izbranega ponudnika, zato teh tožbenih razlogov v skladu z 52. členom ZUS-1 ni mogoče upoštevati.

30Glede tožbenega očitka, da se izobraževanja izbranemu ponudniku ne bi smela priznati, ker naj bi šlo za obvezna izobraževanja, sodišče ugotavlja, da iz upravnega spisa ni razvidno, da bi bila izobraževanja, ki jih je navedel, obvezna, oziroma da se ne bi mogel sam odločiti, katerih izobraževanj se bo udeležil in katerih ne. Neutemeljena je tudi tožbena navedba, da bi morala tožeča stranka prejeti več točk za svoje izobraževanje, saj iz razpisne dokumentacije izhaja, da če ne gre za doktorat znanosti ali magisterij znanosti, se vsa druga neobvezna izobraževanja točkujejo po 1 točko na seminar, konferenco, tečaj oziroma izobraževanje, vendar skupaj največ 10 točk. Tožnica je na obrazcu pod rubriko 1.2 Dodatno izobraževanje oziroma usposabljanje na področju zobozdravstva navedla dvoje izobraževanj, zato strokovna komisija ni mogla tega kriterija oceniti drugače, kot da je podelila 2 točki.

31Neutemeljena je tudi tožbena navedba, da je bilo napačno točkovanje v zvezi z dostopnostjo lokacije, češ da ima A. A. možnost parkiranja več kot 500 m. Kot izhaja iz izpolnjenega obrazca izbranega ponudnika, je možnost parkiranja celo neposredno ob stavbi (poleg parkirišča ob upravni enoti in pri C. trgovini).

32Glede tožbenega očitka, da bi morala tožnico tožena stranka pozvati, da mora obkrožiti, da nima negativne reference v izjavi OBR-2 P, pa sodišče pojasnjuje, da v skladu z drugim odstavkom 54. člena ZJZP komisija ne sme dovoliti, da bi kandidati dopolnjevali ali kakorkoli spreminjali svoje vloge, iz izpolnjenega obrazca tožeče stranke "9 - Merila za ocenitev ponudb" pa je razvidno, da je bila ta rubrika (tč. 3 na obrazcu) neizpolnjena, čeprav je bilo navodilo, da je treba obkrožiti ali podčrtati negativne reference.

33Glede tožbenih očitkov, da se ni upošteval ordinacijski čas tožeče stranke od 16.00 ure dalje dalje, pa se sodišče prav tako strinja s toženo stranko, da je bilo v razpisni dokumentaciji nedvoumno zahtevano, da pri merilu ordinacijski čas ponudniki posebej obkrožijo, če ponujajo katerega od opisanih ordinacijskih časov in je takšna izjava ponudnika tudi edini predvideni način izkazovanja izpolnjevanja predmetnega merila, kar se je možno prepričati z vpogledom v razpisno dokumentacijo. Tudi če bi se predloženi urnik tožeče stranke upošteval, bi bilo to še vedno manj kot 6,5 ur tedensko. Kot je razvidno iz priloženega urnika, je ordinacijski čas popoldne po 16.00 uri le v ponedeljek in četrtek in sicer od 13.00 do 19.00 ure, kar pomeni da je ordinacijskega časa po 16.00 uri 6 ur tedensko, točke pa je bilo možno prejeti šele od 6,5 ur in navzgor.

34Ker je iz zgoraj navedenih razlogov izpodbijana odločba pravilna, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

35Sodišče je v obravnavani zadevi v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku odločilo brez glavne obravnave, ker so se vse stranke glavni obravnavi odpovedale.

K točki II izreka:

36Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da tožeča in tožena stranka vsaka trpi svoje stroške postopka, stranka z interesom pa stroškov ni priglasila.