VDSS Sodba Psp 25/2026

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 10. 4. 2024 in št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 9. 2. 2024 in tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu, mu priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvijo brez pogostega dviganja in prenašanja bremen nad 15 kg s polnim delovnim časom od 10. 5. 2022 dalje. Hkrati je tožencu naložilo, da o pravici, višini in izplačevanju nadomestila za invalidnost odloči s posebno odločbo v 30 dneh po pravnomočnosti te sodbe. Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca z dne 10. 4. 2024 in z dne 14. 12. 2023, da se tožniku prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro, nastalo zaradi poškodbe pri delu.

2Zoper I., II. in III. točko izreka se pritožuje toženec. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo sojenje. Odločitev sodišča v I. do III. točke izreka izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. S tem, ko je sodišče tožniku priznalo pravico iz invalidskega zavarovanja in ga razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti, zaradi poškodbe pri delu ter mu priznalo pravico do premestitve na drugo delo ob omejitvi brez pogostega dvigovanja in prenašanja bremen nad 15 kg, ni ugotavljalo ali je pri tožniku glede na opis dela in na delo, ki ga je opravljal nazadnje (in tekom poklicne kariere), takšna omejitev potrebna in ali je sploh podana potreba po priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja glede na definicijo invalidnosti iz 63. člena ZPIZ-2. V tožbi je tožnik navajal prevzem zabojev pijače od dobaviteljev, ni pa izkazano, da bi šlo za standard "pogostega" dela z bremeni nad 15 kg. Sodišče tekom dokaznega postopka vprašanj glede dela ni razčistilo. Gre za bistveno relativno kršitev postopka, ki je nastopila šele z odločitvijo sodišča. Zbrano procesno gradivo ne daje podlage za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja glede na materialno pravo. Oceno delazmožnosti je potrebno podati z vidika ocene zdravstvenih zmožnosti za delo ob hkratni presoji dela, ki ga je zavarovanec opravljal v okviru pojma poklica. V 11. točki obrazložitvi sodbe je sodišče povzelo opis dela iz delovne dokumentacije v dosjeju, iz katerega ni razvidno, da bi pri delu šlo za obremenitev s pogostim dvigovanjem bremen nad 15 kg. Sicer je tudi sodni izvedenec v osnovnem mnenju ugotovil, da lahko tožnik svoje delo opravlja v polni meri z več truda. V 14. točki obrazložitve je sodišče povzelo ugotovitve iz ustnega zaslišanja sodnega izvedenca, kjer se ni opredeljeval in ni izhajal iz vprašanja siceršnjih obremenitev pri delu, pač pa je podal splošno oceno dela zmožnosti, izolirano od vprašanja obremenitve pri delu, zato gre za nepopolno in materialno pravno pomanjkljivo oceno invalidnosti. Izostala je obrazložitev o potrebi po priznani omejitvi (in s tem potrebe po pravici nasploh). Ker je delo podlaga za oceno invalidnosti, je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zmotna uporaba materialnega prava in zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki je relevantno za oceno invalidnosti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnost. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 10. 4. 2024 in št. zadeve ..., št. dosjeje ... z dne 9. 2. 2024, s katero je bila zavrnjena zahteva za priznanje tožnikovih pravic invalidskega zavarovanja in telesne okvare.

6V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je pri tožniku prišlo do zmanjšanja preostale delazmožnosti in priznanje pravic na tej podlagi.¹

7Neutemeljen je pritožbeni očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ker se sodišče ni posvetilo vprašanju poklica iz 63. člena ZPIZ-2. Sodišče je pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva za presojo tožbenega zahtevka. Svojo odločitev o tožnikovi zmanjšani in s tem preostali delovni zmožnosti je sodišče utemeljeno oprlo na izvedensko mnenje sodnega izvedenca ortopeda, ki ga je v 14. in 15. točki obrazložitve skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP ustrezno ovrednotilo. Odraz kliničnega stanja za oceno delovne zmožnosti je celotna medicinska dokumentacija, iz katere je jasno razviden časovni potek zdravstvenih težav, zdravljenje, terapije, potrebna diagnostika, vse, kar se je s tožnikom v predhodnem časovnem obdobju dogajalo. Iz dokazne ocene sodišča v 10. in 11. točki obrazložitve izhaja, da je bilo v relevantnem obdobju soočeno zdravstveno stanje zavarovanca na eni strani, na drugi strani pa obremenitve in škodljivosti na delovnem mestu skladno s 63. členom ZPIZ-2. Sodišče se je pri opisu poklica oprlo na trditveno podlago v tožbi in tožnikovo izpovedbo o opisu dela², ki je skladna z delovno anamnezo z dne 13. 3. 2023³ v predsodnem postopku, kjer je tožnik zatrjeval, da pri opravljanju dela natakar ne zmore prenašanja težjih bremen. Tožnik je to navajal tudi v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, kjer je zatrjeval posebne težave pri prenašanju in dvigovanju težjih bremen 15 kg in več⁴. Zahtevana objektivizacija v skladu z uveljavljenimi standardi ocenjevanja invalidnosti, je tako izkazana.

8Sodni izvedenec je v pisnem mnenju z dne 11. 4. 2025⁵ ugotovil, da je pri tožniku 10. 4. 2024 prišlo do zmanjšanja delazmožnosti za 7 %, saj gre za lažjo gibljivost po poškodbi, ki tožnika lahko ovira pri njegovem delu natakarja, kuharja. Oviranost je podana zaradi prizadetosti tožnikove dominantne okončine (leva roka). Ker tožnik delo še vedno lahko opravlja v polni meri, vendar z več truda je sodni izvedenec menil, da kategorije invalidnosti ni mogoče določiti. Zaradi nejasne ugotovitve izvedenca, da tožnik ne more opravljati težjih del z levico, ker bi se mu v teh primerih lahko pojavile težave, ob istočasni ugotovitvi, da njegov poklic takih težjih del ne zahteva, je sodišče v okviru materialnoprocesnega vodstva sodnega izvedenca še zaslišalo, saj gre za ključno vprašanje invalidnosti. Zaslišani sodni izvedenec je z dodatnim pojasnilom odstranil navidezno nasprotje v pisnem izvedenskem mnenju glede zmanjšanja delovne zmožnosti tožnika, saj je pojasnil, da pri tožniku ne gre za invalidnost, ki bi mu preprečevala opravljanje vseh del, vendar je tožnik brez poslabšanja zdravstvenega stanja leve roke zmožen opravljati delo z omejitvijo "brez pogostega dvigovanja in prenašanja bremen nad 15 kg". Neuspešen je pritožbeni očitek o odsotnosti obrazložitve razloga potrebe po priznani omejitvi in s tem potrebo po priznanju pravice nasploh, saj je sodišče v 14. točki obrazložitve pojasnilo, da je potrebno priznati stvarno razbremenitev, ker tožnik ne zmore vseh gibov, kot bi jih zmogel z zdravim komolcem, saj bi ob nadaljnjem opravljanju dela brez omejitve lahko prišlo pri tožniku do dodatnih zdravstvenih okvar. Tudi po pritožbeni oceni je slednja ugotovitev ključna.

9Namen invalidnosti ni le v ugotovitvi, da zavarovanec določenega dela ne zmore več opravljati, pač pa opredelitev preostale delovne zmožnosti, ob kateri kljub nadaljnji vključenosti v organiziran delovni proces, ne bo prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Katere bolezni in na kakšen način vplivajo na invalidnost, je stvar sodnega izvedenstva. Niso pomembne zgolj diagnoze in zdravstvene težave, temveč odgovor na vprašanje, kako te zdravstvene težave vplivajo na zavarovančevo delovno zmožnost in ravno slednje je sodišče z dodatnim zaslišanjem sodnega izvedenca tudi podalo. Iz zapisnika glavne obravnave z dne 19. 9. 2025⁶ je razvidna jasna ugotovitev izvedenca, da bi brez razbremenitve " brez pogostega dvigovanja in prenašanja bremen nad 15 kg" pri tožniku prišlo do dodatnih okvar.

10Pritožbeni ugovor, da se sodišče ni posvetilo tožnikovemu poklicu upoštevajoč zgoraj obrazloženo, tako ne prepriča. Ravno to vprašanje je sodišče ugotavljalo tudi na samem naroku za glavno obravnavo, k čemur so pripomogla tudi vprašanja s strani toženca. Po zaslišanju sodnega izvedenca s strani toženca ni bilo izpostavljenih posebnih dvomov. V tej smeri mora ostati neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče storilo relativno kršitev postopka, ki je nastopila šele z odločitvijo sodišča.

11Upoštevajoč obrazloženo je bilo potrebno tožnikovo pritožbo v skladu s 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

¹ Toženec zatrjuje, da je neupravičeno priznanje pravice do premestitve na drugo delo zaradi stvarne omejitve "brez pogostega dvigovanja in prenašanja bremen nad 15 kg".
² Da pri opravljanju dela natakar ne zmore prenašanja težjih bremen.
³ List. št. 20.
⁴ Zaboji in paketi pijač in drugega pri prevzemu tega od dobaviteljev, ki ga opravlja istočasno z obema rokama.
⁵ List. št. 23 do 27.
⁶ List. št. 44.