VSRS Sklep I R 10/2026
ECLI:SI:VSRS:2026:I.R.10.2026Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Okoliščina, da je tožnik osebni znanec sodnika, ki odloča v zadevi v kontekstu delegacije pristojnosti, ni odločilna, saj bi kvečjemu lahko utemeljevala izločitev tega sodnika. Šele če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, ne pa delegacija na podlagi 67. člena ZPP.
Okoliščina, da je tožnik svak predsednika sodišča, katerega organizacijska enota je sodišče, ki bi moralo v zadevi odločati, pa predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja. Predsednik sodišča namreč v okviru svojih pristojnosti pomembno vpliva na položaj (tudi na kariero) vseh sodnikov pristojnega sodišča. Gre tudi za manjše sodišče in sodno okrožje, poleg tega pa gre za premoženjski spor med bivšima zunajzakonskima partnerjema.
Izrek
Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Lenartu.
Obrazložitev
1V pravdni zadevi zaradi plačila je Okrajno sodišče v Murski Soboti podalo predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Kot tehtni razlog za prenos pristojnosti je navedlo, da je tožnik svak predsednika Okrožnega sodišča v Murski Soboti in je s sodnikom, ki odloča v zadevi, ter nekaterimi drugimi sodnicami in sodniki Okrajnega sodišča v Murski Soboti opravljal sodniško pripravništvo, zato se z njimi osebno pozna. Ob upoštevanju, da gre za spor med bivšima zunajzakonskima partnerjema, sodišče meni, da bi zaradi vsega navedenega lahko bil prizadet videz nepristranskosti sojenja v očeh nasprotne stranke, kakor tudi javnosti, zato predlaga, naj Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.
2Predlog je utemeljen.
3Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. V skladu z ustaljeno sodno prakso so drugi tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, predvsem okoliščine, ki bi objektivno gledano lahko omajale zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.
4Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je pod pojem drug tehtni razlog mogoče subsumirati okoliščino, ko je stranka v postopku sodnik sodišča, pristojnega za odločanje, ali njegove organizacijske enote.1 Kadar gre za manjša sodišča (ali sodna okrožja) je takšna okoliščina lahko tudi dejstvo, da je stranka v zakonski zvezi, sorodstvenem ali svaštvenem razmerju s sodnikom pristojnega sodišča.2
5Okoliščina, da je tožnik osebni znanec sodnika, ki odloča v zadevi, (in eventualno tudi nekaterih drugih sodnikov pristojnega sodišča) v kontekstu delegacije pristojnosti, ni odločilna, saj bi kvečjemu lahko utemeljevala izločitev tega sodnika. Šele če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, ne pa delegacija na podlagi 67. člena ZPP.3
6Po drugi strani pa okoliščina, da je tožnik svak predsednika Okrožnega sodišča v Murski Soboti, katerega organizacijska enota je sodišče, ki bi moralo v zadevi odločati,4 predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja. Predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti namreč v okviru svojih pristojnosti pomembno vpliva na položaj (tudi na kariero) vseh sodnikov pristojnega sodišča.5 Gre tudi za manjše sodišče in sodno okrožje, poleg tega pa gre za premoženjski spor med bivšima zunajzakonskima partnerjema.
7Upoštevaje navedeno je Vrhovno sodišče predlogu Okrajnega sodišča v Murski Soboti ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Lendavi.
1 Primerjaj npr. zadeve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I R 204/2025 z dne 19. 11. 2025, I R 87/2025 z dne 4. 6. 2025, I R 70/2025 z dne 21. 5. 2025 in I R 168/2024 z dne 6. 11. 2024.
2 Primerjaj npr. zadeve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I R 96/2025 z dne 4. 6. 2025, I R 125/2022 z dne 21. 9. 2022, I R 82/2022 z dne 20. 7. 2022, I R 50/2022 z dne 15. 8. 2022 in I R 7/2016 z dne 28. 1. 2016.
3 Ibidem.
4 Glej drugi odstavek 114. člena Zakona o sodiščih (ZS).
5 Na podlagi drugega odstavka 61. člena ZS izvaja pristojnosti predsednika sodišča na okrajnih sodiščih, ki so organizacijska enota okrožnega sodišča, predsednik okrožnega sodišča. Med te pristojnosti med drugim sodi odločanje o sodniškem napredovanju, izvajanje službenega nadzora, članstvo v personalnem svetu in odločanje o morebitni izločitvi.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 8. 5. 2026Nazaj na vrh ↑