VSL Sklep IV Cp 452/2026

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Oris zadeve ter povzetek dosedanjega poteka postopka ter bistvenih ugotovitev CSD in izvedenke

1Predlagatelj je 21. 3. 2024 vložil predlog, v katerem je predlagal, da se zakonska zveza udeležencev razveže, da se mu mladoletni A. A. in B. A.¹ dodelita v varstvo in vzgojo, da stiki otrok z nasprotno udeleženko potekajo vsak drugi vikend od petka do nedelje na naslovu matere od nasprotne udeleženke in da se nasprotni udeleženki naloži, da plačuje za vsakega otroka mesečno preživnino v višini 250,00 EUR. Predlagal je tudi, da se z začasno odredbo določijo začasni stiki nasprotne udeleženke z otrokoma pod nadzorom, kot so predlagani v predlogu, ker nasprotna udeleženka v stanju opitosti izvršuje psihično nasilje nad otrokoma. Nasprotna udeleženka je v odgovoru na predlog predlagala enakovreden režim stikov, zavrnila je tudi navedbe predlagatelja, da je odvisnica od alkohola. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 26. 4. 2024 delno ugodilo predlogu za začasno odredbo in sklenilo, da od izdaje sklepa potekajo stiki nasprotne udeleženke z otrokoma pod nadzorom CSD v trajanju ene ure. Iz poročila CSD z dne 5. 6. 2024 izhaja, da je bil prvi stik izveden 23. 5. 2024, po navedenem stiku pa so prejeli obvestilo, da je bila nasprotna udeleženka hospitalizirana na psihiatrični bolnišnici C. in da so pri nasprotni udeleženki zaznali težave z alkoholom.² Iz poročil CSD izhaja, da so se kasneje stiki pod nadzorom izvajali. Udeleženca sta na naroku 28. 1. 2025 sklenila začasno sodno poravnavo,³ v kateri sta se dogovorila, da ima nasprotna udeleženka stike z otrokoma od petka do sobote na domu njene matere, da predlagatelj lahko odkloni stike, če nasprotna udeleženka ne bo v ustreznem psihofizičnim stanjem, da stiki potekajo brez voženj z avtomobilom, da stiki potekajo tudi po telefonu, če otroka pokličeta nasprotno udeleženko in da se nasprotna udeleženka lahko udeležuje košarkarskih tekem otrok. Predlagatelj je 27. 3. 2026 vložil predlog za izdajo začasne odredbe,⁴ s katerim je predlagal, da se stiki izvajajo le vsako drugo soboto od 11.00 do 16.00 - zatrjeval je, da je bila nasprotna udeleženka na stiku z dne 22. 3. 2025 zopet alkoholizirana, zato je bil stik po posredovanju matere nasprotne udeleženke predčasno prekinjen. Predlagatelj je predlog za začasno odredbo z vlogo z dne 9. 4. 2025 dopolnil in predlagal, da se otroka začasno zaupata njemu v varstvo in vzgojo. Sodišče prve stopnje je 7. 4. 2025 opravilo neformalni razgovor z otrokoma⁵ in po zaslišanju udeležencev na naroku 15. 4. 2025 delno ugodilo predlogu za začasno odredbo in tudi po uradni dolžnosti sklenilo, da začasno stiki nasprotne udeleženke z otrokoma potekajo le preko telefona na pobudo otrok. Za primer kršitve je bila udeležencema zagrožena denarna kazen. Zoper ta sklep je nasprotna udeleženka vložila ugovor. Izvedenka za forenzično toksikologijo in alkoholometrijo je 4. 9. 2025 izdelala izvedensko mnenje in bila na naroku 30. 9. 2025 zaslišana, izdelala je tudi dodatno mnenje. Iz ugotovitev izvedenke izhaja, da gre pri nasprotni udeleženki za škodljivo rabo alkohola in da je uživalka kokaina. CSD je v mnenju z dne 3. 11. 2025 navedel, da je vzpostavitev osebnih stikov nasprotne udeleženke z otroka brez zaščitnih mehanizmov tvegano in da predlaga, da se osebni stiki izvedejo v prisotnosti tretje osebe ter da je v največjo korist otrok, če se zaupata v varstvo in vzgojo predlagatelju. S sklepom z dne 17. 12. 2025 je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo udeležencev.

Odločitev sodišča prve stopnje

2Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe z dne 10. 4. 2025 in sklenilo, da se otroka začasno dodelita v vzgojo in varstvo predlagatelju (1), da se v primeru kršitve začasne odredbe udeležencema določi denarna kazen v višini 500,00 EUR, ki jo bo sodišče prve stopnje izterjalo po uradni dolžnosti, hkrati pa izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo kazen za primer ponovnega ravnanja v nasprotju s to začasno odredbo (2), da začasna odredba stopi v veljavo z dnem njene izdaje ter velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočne odločitve o glavni stvari (3), da vloženo pravno sredstvo zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (4).

Povzetek pritožbenih navedb

3Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe zavrne, podredno pa, da sklep spremeni tako, da otroka začasno ostaneta v začasni vzgoji in varstvu nasprotne udeleženke, da stiki predlagatelja z otrokoma potekajo vsako sredo od 16.00 do 19.00 in vsak drugi vikend od petka od 17.00 do nedelje do 18.00, da se za obdobje štirih tednov od izdaje sklepa določijo stiki predlagatelja z otrokoma ob prisotnosti tretje osebe pod nadzorom CSD, da se CSD naloži, da v roku tridesetih dni pripravi poročilo o izvajanju stikov in aktualnih razmerah, da se udeležencema naloži, da se vzdržita vsakršnih ravnanj, ki bi pomenila psihično obremenjevanje otrok ali njuno vključevanje v starševski konflikt. Dodatno, če pritožbeno sodišče njenemu prvemu podrednemu predlogu ne bo sledilo, je nasprotna udeleženka predlagala, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, s tem, da se dokazni postopek dopolni glede aktualnega zdravstvenega stanja mladoletne A. A. in da sodišče presodi nujnost in sorazmernost predlaganega ukrepa in enako kritično presodi izvedensko mnenje v povezavi z drugimi dokazi. Nasprotna udeleženka je zahtevala tudi, da ji predlagatelj povrne stroške pritožbenega postopka.

4Sodišče je z izdajo začasne odredbe nasprotni udeleženki kršilo ustavne in konvencijske pravice - pravico do družinskega življenja (35. člen Ustave) in 8. člen EKČP, ker je odvzem otroka dopusten le ob izjemnih razlogih, ki v obravnavani zadevi niso izkazani.

5Niso izpolni pogoji za denarno kazen kot prisilnega sredstva iz 226. člena ZIZ. Denarna kazen kot prisilno sredstvo v družinskih zadevah ni dopustna.

6Sodna praksa⁶ je enotna, da začasna odredba ni namenjena urejanju dolgoročnih razmerij ali nadomeščanju končne odločitve, temveč zgolj preprečitvi neposredne in aktualne nevarnosti. Iz sklepa ne izhaja konkretni dogodek ali ravnanja, ki bi v času odločanja ogrožala otroka in zakaj bi bila situacija v trenutku izdaje sklepa drugačna kot pred tem, ko sta otroka živela pri nasprotni udeleženki brez intervencije CSD ali zdravstvenih institucij. Začasna dodelitev otroka drugemu staršu je dopustna le, če obstaja konkreten dogodek ali če razmere terjajo takšen poseg. Zgolj ocena tveganja, brez sprožilnega dogodka, ne zadošča.

7Kršeno je načelo sorazmernosti. Začasna dodelitev otroka drugemu staršu predstavlja najintenzivnejši poseg v starševsko pravico, zato mora sodišče presoditi, ali je namen, da se prepreči ogroženost otroka, mogoče doseči z milejšimi ukrepi. Taka presoja je v izpodbijanem sklepu izostala.

8Pretekle težave starša same po sebi ne zadoščajo za izdajo začasne odredbe, če ni izkazano, da se nevarnost nadaljuje ali stopnjuje. Sodišče je iz preteklih okoliščin naredilo neutemeljen preskok v sedanjost in brez dokazne podlage sklepalo o trenutni nevarnosti. Pri presoji začasne odredbe je odločilno, kako starš dejansko ravna v vsakdanjih in kriznih situacijah, ne pa abstraktna ocena njegove osebnosti ali njegovega življenjskega sloga.

9Sodišče je zgolj nekritično povzelo izvedensko mnenje, v katerem ni jasne klinične diagnoze odvisnosti nasprotne udeleženke. Izvedenka opozarja na tveganja, ne pa na gotovost ogroženosti otrok. Izvedensko mnenje, ki ugotavlja tveganje v zvezi z uživanjem alkohola, samo po sebi ne zadošča za izdajo začasne odredbe. Treba je ugotoviti konkretna ravnanja starša, ki bi v relevantnem času neposredno ogrožala otroka. Nasprotna udeleženka je ves čas ravnala v korist in zaščito otrok.

10Sodišče se ni opredelilo do navedb nasprotne udeleženke, da je mladoletna A. A. v času začasne odredbe več dni visoko febrilna, po navedbah druge mladoletne osebe funkcionalno močno prizadeta, brez ustrezno pojasnjenega zdravniškega izvida. Nasprotna udeleženka je, kot je razvidno iz elektronske korespondence z dne 17. 12. 2025, zahtevala zdravstveno diagnostiko in izvide, ker je želela biti sproti obveščena o zdravstvenem stanju otroka. Ta ravnanja so tipičen izraz skrbne in odgovorne starševske skrbi, kar je sodišče prezrlo.

Odgovor na pritožbo

11Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Glede utemeljenosti pritožbe

12Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

13Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).

14Sodišče prve stopnje je s stopnjo verjetnosti ugotovilo vsa potrebna dejstva, ki jih določa Družinski zakonik (DZ) in Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) za izdajo začasne odredbe.⁷

15Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje oprlo odločitev le na mnenje izvedenke za forenzično toksikologijo in alkoholometrijo. Sodišče prve stopnje je dejanske ugotovitve s stopnjo verjetnosti ugotovilo tudi s številnimi drugimi dokazi - z zaslišanjem udeležencev, z opravljenim neformalnim razgovorom z otrokoma, na podlagi mnenj CSD in listin.

16Sodišče prve stopnje se v sklepu ni opredelilo do navedb nasprotne udeleženke, da je mladoletna A. A. v času začasne odredbe več dni visoko febrilna, da je nasprotna udeleženka od predlagatelja zahtevala zdravstveno diagnostiko in izvide, da je želela, da jo predlagatelj sproti obvešča o zdravstvenem stanju otroka, kar pa ni vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa.

17Z visoko stopnjo verjetnosti je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ima nasprotna udeleženka težave z alkoholizmom, da je uživalka kokaina, kar bistveno vpliva na njeno sposobnost izvajati starševsko skrb in kar resno ogroža (oba) otroka. Te ugotovitve ne izhajajo le iz mnenja izvedenke, ki je tudi pojasnila, da se je zaradi opisanih težav težko zanesti na nasprotno udeleženko v smislu starševskih kapacitet. Tudi CSD je alkoholiziranost nasprotne udeleženke zaznal ob razgovorih in v številnih mnenjih izpostavil, da nasprotna udeleženka v tej zvezi potrebuje zdravljenje. Sodišče prve stopnje je pravilno dokazno ocenilo zapis CSD z zadnjega razgovora, iz katerega izhaja, da je bil videz nasprotne udeleženke ocenjen kot "boljši in ni bilo zaznati vonja po alkoholu",⁸ s tem, da je CSD v zadnjem mnenju navedel, da je vzpostavitev osebnih stikov nasprotne udeleženke z otrokoma brez zaščitnih mehanizmov tvegana in da predlaga, da se osebni stiki izvedejo v prisotnosti tretje osebe ter da je v največjo korist otrok, če se zaupata v varstvo in vzgojo predlagatelju. Ni moč spregledati tudi izjav otrok ob neformalnem razgovoru s sodnico o ravnanjih nasprotne udeleženke ob stikih, ob tem pa izpostaviti dogodek iz marca 2025, ko so bili stiki prekinjeni in sta otroka terjala posredovanje predlagatelja oziroma matere nasprotne udeleženke.⁹ Neprimerne vedenjske vzorce nasprotne udeleženke je opisal v mnenjih tudi CSD,¹⁰ ko je na stikih ob prisotnosti otrok zatrjevala, da predlagatelj ne skrbi za zdravje otrok, kar nasprotna udeleženka znova navaja v pritožbi, česar dokazi s stopnjo verjetnosti ne potrjujejo. Za (oba) otroka že več kot eno leto dni skrbi zgolj predlagatelj, nasprotna udeleženka ima od aprila 2025 zgolj stike po telefonu, začasna dodelitev otrok njemu v varstvo in vzgojo pa je potrebna ne zgolj iz razloga, kot to ugotavlja CSD, da je situacija pri nasprotni udeleženki v zvezi s stiki z otrokoma še vedno tvegana, marveč tudi iz razloga, ker se nasprotna udeleženka v pritožbi znova neutemeljeno zavzema, da se otroka začasno dodelita njej v varstvo in vzgojo, s tem, da se je v postopku zavzemala, da se začasno vzpostavi enakovreden režim stikov. Opisani vedenjski vzorci nasprotne udeleženke in njena dosedanja ravnanja in nerealni predlogi, ogrožajo (oba) otroka do take mere, da je treba že med postopkom (oba) otroka začasno dodeliti v varstvo in vzgojo predlagatelju, kar je treba tudi pravno formalizirati. Prav te okoliščine so v bistvenem drugačne od zadev iz sodne prakse,¹¹ ki takšne oblike začasnega sodnega varstva niso dopustile. Pri odločitvi so bile upoštevane tudi predpostavke, na katere je opozorilo Ustavno sodišče v odločbi Up-410/01. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da odločitev, da so stiki nasprotne udeleženke z otrokoma omejeni le na telefonske razgovore po volji otrok, ne pomeni, da o začasnem varstvu in vzgoji ni treba odločiti, ker je z omejitvijo stikov ogroženost otrok odpravljena. Treba je namreč tudi upoštevati, da tisti od staršev, ki mu je otrok začasno zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (tretji odstavek 151. člena DZ).¹²

18Iz istovrstnih razlogov so neutemeljene pritožbene navedbe, da ni bilo upoštevano načelo najmilejšega ukrepa iz 156. člena Družinskega zakonika (DZ) in da so bile nasprotni udeleženki kršene ustavne in konvencijske pravice - pravica do družinskega življenja iz 35. člena Ustave in 8. člena EKČP.

19Predlog za začasno odredbo mora vsebovati izvršilno sredstvo.¹³ V predlogu za izdajo začasne odredbe je predlagatelj kot sredstvo izvršbe predlagal izrek denarne kazni, kot to določa 226. člen ZIZ. Iz teh razlogov so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje v sklepu neutemeljeno določilo denarno kazen v primeru kršitve začasne odredbe.

Odločitev pritožbenega sodišča

20Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

Glede stroškov pritožbenega postopka

21Na podlagi šestega odstavka 163. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

¹ Rojeni ... 2013.
² Enake ugotovitve izhajajo tudi iz drugih mnenj CSD - glej l. št. 158, 161, 326.
³ Predlagatelj je na naroku navajal (l. št. 255), da pri nasprotni udeleženki v zadnjih dveh mesecih ni zaznal, da bi bila pod vplivom alkohola in da bi bilo v korist otrok, če bi se začeli izvajati stiki na domu matere od nasprotne udeleženke, ker otroka pogrešata nasprotno udeleženko.
⁴ L. št. 266-271.
⁵ L. št. 288a-288c.
⁶ Ki jo nasprotna udeleženka v pritožbi ni konkretno navedla.
⁷ Vse relevantne zakonske določbe so povzete v 5. in 11. tč. sklepa sodišča prve stopnje.
⁸ Podrobneje glej 10. tč. sklepa sodišča prve stopnje, kjer je podrobneje povzet ta zapis CSD.
⁹ Glej njeno prošnjo za odklonitev zaslišanja, kjer je tudi opisala potek spornega dogodka (l. št. 289).
¹⁰ Glej mnenje CSD z dne 27. 4. 2024 - l. št. 157.
¹¹ Primerjaj s sklepoma VSL: IV Cp 1161/2015 in IV Cp 268/2018.
¹² Glej VSM III Cp 216/2024.
¹³ Podrobneje glej Neža Pogorelčnik Vogrinc: Družinski zakonik s komentarjem, str. 522-523.