UPRS Sodba I U 1472/2025-10

Tožbi se ugodi, odpravi se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani številka Bpp 211/2025 z dne 31. 7. 2025 in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani s številko III Kpr 74673/2024.

2Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik vložil vlogo 20. 1. 2025, pri čemer ga je tožena stranka pri presoji materialnega položaja štela kot samsko osebo. Na podlagi podatkov Finančne uprave Republike Slovenije je tožena stranka ugotovila, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel dohodke v skupni višini 5.893,46 EUR, in sicer plačo za mesec oktober 2024 v višini 1.956,84 EUR, za mesec november 2024 v višini 2.009,35 EUR in za mesec december 2024 v višini 1.927,27 EUR. Povprečni mesečni dohodek v višini 1.964,48 EUR presega dohodkovni cenzus iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki je 969,76 EUR. Po pozivu na izjasnitev je tožnik po pooblaščencu 24. 3. 2025 toženo stranko med drugim obvestil, da je brezposeln. V zvezi s tožnikovim materialnim položajem ga je tožena stranka ponovno pozvala na predložitev dokazila, da do prenehanja zaposlitve za nedoločen čas ni prišlo po njegovi krivdi. Tožena stranka je še ugotovila, da je tožnikov pooblaščenec drugi poziv prejel 2. 6. 2025 in da se je rok za dopolnitev iztekel 9. 6. 2025, vendar se tožnik ni odzval na poziv, temveč je le odvetnik po elektronski pošti 3. 6. 2025 in 27. 6. 2025 prosil, da tožena stranka o prošnji odloči čim prej. Ker tožnik ni priložil dokazil, da razlogi za prenehanje delovnega razmerja niso na njegovi strani, je tožena stranka upoštevala njegov povprečni mesečni dohodek v relevantnem obdobju v višini 1.964,48 EUR, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Zato je brez presoje višine drugega tožnikovega premoženja in objektivnega pogoja zavrnila obravnavano prošnjo.

3Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo, v kateri navaja, da se je odzval na poziv tožene stranke z dne 28. 5. 2025 tako, da je na elektronski naslov tožene stranke 9. 6. 2025 ob 8.24 uri poslal elektronsko pošto, v kateri se je skliceval na opravilne številke Bpp 211/2025, 857/2025 in 858/2025. K tej elektronski pošti je bila priložena odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Priložil je še natisnjeno kopijo elektronskega sporočila z navedeno prilogo. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in vrne zadevo v ponoven postopek.

4Tožena stranka ni odgovorila na tožbo.

5Tožba je utemeljena.

6Predmet obravnavanega upravnega spora je odločitev tožene stranke o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP, ki jo je sprejela na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP.

7V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Drugi odstavek 13. člena ZBPP določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Izračun višine lastnega dohodka za samske osebe je urejen v prvem odstavku 20. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki pa v prvem odstavku 21. člena določa, da se pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva redni periodični dohodek, kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez tega dohodka.

8V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, (1) da je tožnik vložil 20. 1. 2025 prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, (2) da je relevantno obdobje za izračun povprečnih mesečnih dohodkov od oktobra do decembra 2024, (3) da je povprečni mesečni tožnikov dohodek v tem obdobju 1.964,48 EUR, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, (4) da je tožnik sedaj brezposeln in (5) da se od 10. 3. 2025 vodi v evidenci brezposelnih oseb. Sporno je, ali je tožnik odgovoril na drugi poziv tožene stranke z dne 28. 5. 2025.

9Iz popisa in listin upravnega spisa ni razvidno, da bi tožnik odgovoril na poziv tožene stranke z dne 28. 5. 2025 tako, da bi predložil pisno dokazilo o prenehanju njegove zaposlitve za nedoločen čas brez njegove krivde. Na tej podlagi je tožena stranka izpodbijano odločitev utemeljila na ugotovitvi, da povprečni mesečni tožnikov dohodek presega zakonsko predpisan dohodkovni cenzus.

10Tožnik nasprotuje tej ugotovitvi tožene stranke. Iz tožbenih navedb izhaja, da se je tožnik odzval na poziv tožene stranke tako, da je 9. 6. 2025 po elektronski pošti na elektronski naslov tožene stranke ... poslal zahtevano dokumentacijo. To dejstvo dokazuje z izpisom poslane elektronske pošte na ta elektronski naslov tožene stranke, ki je bila poslana 9. 6. 2025 ob 8.24 uri in h kateri je pripel štiri priponke, v katerih je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je delodajalec dal tožniku in je datirana na dan 11. 12. 2024. Po presoji sodišča je tožnik z navedenim izpisom iz elektronske pošte izkazal, da je poslal zahtevano pisno dokazilo toženi stranki. Tožena stranka na navedbe o ustrezni dopolnitvi po pozivu 28. 5. 2025 ni odgovorila in jih posledično ni zanikala, zato se štejejo za priznane na podlagi drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, in jih ni treba dokazovati. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je po presoji sodišča tožnik izkazal, da se je odzval na poziv tožene stranke z dne 28. 5. 2025 in je v skladu s tem pozivom dopolnil svojo prošnjo po elektronski pošti. To pomeni, da je tožena stranka zmotno ugotovila odločilno dejstvo, na katerem utemeljuje izpodbijano odločitev, in da je izpodbijana odločitev nepravilna.

11Ker je tožena stranka zmotno ugotovila dejansko stanje, jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in v skladu z njegovim tretjim odstavkom zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka najprej preveriti, ali je v elektronski predal prejela pošiljko, ki jo je tožnik poslal 9. 6. 2025. Če te pošiljke ne bo našla, pa mora tožnika ponovno z enako vsebino poziva pozvati na dopolnitev obravnavane prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Šele nato mora ponovno odločiti o tožnikovem materialnem položaju.

12Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v ponoven postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).