VSRS Sklep I Kr 11451/2014

Za odločanje v tej zadevi se določi Višje sodišče v Kopru.

A.

1Okrožno sodišče v Celju je s sodbo X K 11451/2014 z dne 18. 4. 2025 obdolženega A. A. oprostilo storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po prvem in drugem odstavku 244. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ), obdolžena B. B. in C. C. pa pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic po prvem in drugem odstavku 244. člena v zvezi s 27. členom KZ. Zoper navedeno sodbo je dne 27. 11. 2025 vložilo pritožbo Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.

2Predsednik Višjega sodišča v Celju višji sodnik Branko Aubreht je na podlagi določbe prvega odstavka 34. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vložil predlog za prenos krajevne pristojnosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da v obravnavani zadevi prenese pristojnost na drugo pritožbeno sodišče. Navaja, da so vsi višji sodniki, ki izvajajo sodno oblast na oddelku za kazensko sodstvo in prekrške Višjega sodišča v Celju (višji sodnik dr. Saša Kmet, višja sodnica svétnica Jožica Arh Petković, višja sodnica Barbara Žumer Kunc in višji sodnik svétnik Branko Aubreht) izločeni iz sojenja v obravnavani zadevi. To pomeni, da bi o pritožbi Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije morali odločati višji sodniki z oddelkov za gospodarsko ali civilno sodstvo. Takšno odločanje ne bi bilo "v duhu kvalitetnega odločanja in odločanja v doglednem času". Sodniki iz drugih oddelkov Višjega sodišča v Celju nimajo zadostnih izkušenj s sojenjem v kazenskih zadevah. To še zlasti velja za obravnavano zadevo, ki je strokovno (tako v materialnem kot v procesnem pogledu) izredno zahtevna. Zadeva obsega več kot 7.200 listovnih številk, na prvi stopnji je o njej odločal Specializirani oddelek Okrožnega sodišča v Celju, ki je izvedel obširni dokazni postopek, zadeva pa ne vključuje le klasičnih elementov kazenskega, temveč tudi gospodarskega prava. Kazniva dejanja, ki so obravnavana v tej zadevi, naj bi bila storjena med leti 2005 do 2007, samo preiskava pa je trajala šest let in pol. Predlog sklene z navedbo, da v tej zadevi tudi ni mogoče spregledati pretečega zastaranja kazenskega pregona.

B.

3Po prvem odstavku 35. člena ZKP skupno neposredno višje sodišče lahko določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4Vrhovno sodišče je že v sklepu I Kr 16/2010 z dne 11. 3. 2010 sprejelo stališče, da kadar niso izločeni vsi sodniki določenega sodišča, niso podani pravni razlogi za prenos krajevne pristojnosti na podlagi prvega odstavka 34. člena ZKP. Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča je namreč razvidno stališče, da je določitev kriterijev za krajevno pristojnost v rokah zakonodajalca, z množičnimi prenosi krajevne pristojnosti iz razloga, ki ga uveljavlja predlagatelj, pa bi sodna veja oblasti lahko posegla v zakonodajalčevo pristojnost v večji meri, kot še dopuščata določbi 34. in 35. člena ZKP. Iz navedenih razlogov je zato krajevno pristojnost mogoče prenesti le izjemoma, če bodo po presoji sodišča, ki v takšnih primerih odloča, zato podani tehtni razlogi.¹

5Pritrditi je treba predlagatelju, da so v obravnavani zadevi iz odločanja o pritožbi Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije zoper oprostilno sodbo Okrožnega sodišča v Celju izločeni vsi višji sodniki, ki sodniško funkcijo opravljajo na oddelku za kazensko sodstvo in prekrške Višjega sodišča v Celju.

6Na Višjem sodišču v Celju sodniško funkcijo opravljajo še sodniki drugih oddelkov tega sodišča (oddelek za gospodarsko sodstvo in oddelek za civilno sodstvo), ki bi lahko odločali o pritožbi Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije zoper sodbo sodišča prve stopnje. Vendar pa so v obravnavanem primeru podane izjemne okoliščine, ki nakazujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo višje sodišče. Kot v predlogu utemeljeno opozarja predsednik Višjega sodišča v Celju, je iz podatkov kazenskega spisa razvidno, da gre za izredno obširno kazensko zadevo, ki jo je na prvi stopnji obravnaval Specializirani oddelek Okrožnega sodišča v Celju. V zadevi je bilo angažiranih kar enajst izvedencev in strokovnjakov z različnih področij, zaslišane pa so bile tudi številne priče. Predmet obravnavanja je kaznivo dejanje oziroma pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe položaja, ki sodi med gospodarska kazniva dejanja, ki že sama po sebi praviloma veljajo za zahtevnejša. To velja še zlasti v primeru, kadar je v istem postopku obravnavanih več obdolžencev, katerih vloge se po naziranju državnega tožilstva med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Slednjič ni mogoče spregledati okoliščine, da kazenski postopek v tej zadevi traja že vrsto let, obdolžencem očitana kazniva dejanja pa naj bi bila storjena že pred dvajsetimi leti. To ima za posledico, da se v tej zadevi približuje nastop zastaranja kazenskega pregona.

7Vrhovno sodišče je že v sklepu I Kr 22550/2020 z dne 12. 5. 2023 sklenilo, da bi sojenje v zapletenih in specifičnih zadevah za sodnike, ki se ukvarjajo z drugimi pravnimi področji (za katere na načelni ravni sicer ni ovire, da bi sodili v kazenskih postopkih), terjalo nesorazmerno pripravo. Navedeno velja tudi za obravnavano zadevo. Če bi o pritožbi Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije zoper sodbo sodišča prve stopnje odločali višji sodniki, ki sodniško funkcijo opravljajo na civilnem ali gospodarskem oddelku Višjega sodišča v Celju, bi to (upoštevaje že siceršnjo dolgotrajnost postopka) nujno pomenilo njegovo nepotrebno podaljšanje, ki bi lahko poseglo tudi v pravico obdolžencev do sojenja v razumnem času.

C.

8Glede na obstoj izjemnih okoliščin, ki utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče kot skupno neposredno višje sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 35. člena ZKP odločilo, da bo postopek v tej pritožbeni kazenski zadevi izvedlo Višje sodišče v Kopru.

¹ Primerjaj npr. sklep I Kr 68/2002 z dne 11. 12. 2002 in številne kasnejše.