VSL Sodba II Cp 1595/2024

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišče prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje: (I) ugotovilo, da je prodajna pogodba, sklenjena med prvimi štirimi toženci kot prodajalci ter petim tožencem kot kupcem, katere predmet je nepremičnina z ID znakom: parcela 000/5 za kupnino 3.000 EUR, nična, (II) ugotovilo, da je neveljavna vknjižba lastninske pravice na nepremičnini z ID znakom: parcela 000/5, dovoljena na podlagi Prodajne pogodbe z dne 1. 4. 2021, ki jo je overila Notarka A. A. iz ... pod številko overovitve: ..., na ime petega toženca, (III) naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja pri nepremičnini z ID znakom parcela 000/5 tako, da se izbriše lastninska pravica vknjižena v korist petega toženca in znova vpiše lastninska pravica v korist prvih štirih tožencev, na vsakega do 1/4, (IV) tožencem naložilo, da so dolžni tožniku povrniti njegove pravdne stroške, in sicer stroške začasne zastopnice za sprejemanje pisanj drugi, tretja in četrti toženec, vse ostale stroške pa so dolžni povrniti vsi toženci po enakih delih; o višini stroškov bo odločeno po pravnomočnosti te sodbe s posebnim sklepom in (V) tožnikovo zahtevo za solidarno zavezo tožencev za povračilo stroškov zavrnilo.

2Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožil prvi toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da je vprašanje veljavnosti sporne prodajne pogodbe predhodno vprašanje, ki je bilo že rešeno s pravnomočno sodbo P 13/2019 z dne 7. 1. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 65/2021 z dne 18. 8. 2021. Že ugotovitev, da so prvi štirje toženci po sodbi P 13/2019 dolžni izdati ZK listino, da se bo tožnik vpisal kot lastnik, je bila ob izdaji sodbe brezpredmetna in brez pravnega učinka, saj je bila sodba neizvršljiva. V tem času je bila sporna nepremičnina že last sedanjega petega toženca, ki sploh ni bil stranka postopka P 13/2019. Zato tudi stališče sodišča, da je bilo vprašanje veljavnosti prodajne pogodbe z B. B. že rešeno, in bi šlo za ponovno odločanje o že razsojeni stvari, ni pravilno. Okoliščine prodaje sporne parcele tožniku bi morale biti raziskane v predmetnem postopku. Ker niso, se sodbe ne da preizkusiti. V nadaljevanju pritožbe prvi toženec povzema vse ugovore prvega in petega toženca, na katere bi moralo sodišče odgovoriti. Le tek sodnega postopka med tožnikom in prodajalci ni razlog, da se petemu tožencu v letu 2021 očita nedobrovernost, ki bi imela za posledico ničnost pogodbe z dne 1. 4. 2021. Ker je bila nepremičnina izročena petemu tožencu in ne tožniku, je to slednjega utrjevalo v prepričanju, da nepremičnina še ni bila prodana, kot so zatrjevali prodajalci, kar vse izključuje nedobrovernost. Peti toženec se je s tožnikom dogovarjal zaradi mirne rešitve spora, vendar ga je tožnik izsiljeval, v zameno zahteval rabljeni traktor oziroma zahteval nerazumno visok znesek, sam pa kupnine še po petnajstih letih od sprejema ponudbe ni plačal. Tožnikom se postavlja tudi vprašanje pravnega interesa za ugotovitev iz III. točke zahtevka, saj se tudi v primeru ugoditve zahtevku tožnik na podlagi sodbe ne bi mogel vknjižiti kot lastnik, pa tudi ne več ne podlagi sodbe P 13/2021, ki že ob izdaji ni bila izvršljiva.

3V odgovoru na pritožbo tožnik nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je pravilno prepoznalo, da obravnavani zahtevek po svoji pravni naravi predstavlja izbrisno tožbo, kot jo ureja 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).¹ Skladno s citirano določbo se lahko, če je vknjižba določene pravice v zemljiški knjigi neveljavna iz materialnopravnega razloga, s tožbo zahteva, da sodišče ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje.

6Tožnik zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini z ID znakom parcela 000/5 na ime petega toženca na podlagi Prodajne pogodbe z dne 1. 4. 2021 (priloga A 8), sklenjene med prvimi štirimi toženci kot prodajalci in petim tožencem kot kupcem. Trdi, da je navedena pogodba nična, ker je bila ista nepremičnina že prej (22. 10. 2015) prodana njemu, s čimer je bil peti toženec seznanjen in ni bil dobroveren, ter da je bila pogodba z dne 1. 4. 2021 sklenjena z namenom, da bi se njemu preprečil vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.

7Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in listin v spisu izhaja, da je bila pogodba z dne 1. 4. 2021 dejansko sklenjena po izdaji sodbe Okrajnega sodišča v ... P 13/2019 z dne 7. 1. 2021, s katero je bilo prvim štirim tožencem naloženo, da tožniku izstavijo listino, na podlagi katere se bo lahko vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnin ID znak: parcela 000/4 in 000/5, sicer bo tako listino nadomestila ta sodba.²

8V času sklenitve sporne pogodbe sodba P 13/2019 z dne 7. 1. 2021 res še ni bila pravnomočna³, vendar pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da so bili prvi štirje toženci dolžni izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo že na podlagi zavezovalnega posla (sprejema ponudbe in odobritve pravnega posla) in ne šele s pravnomočnostjo sodbe. Za odločitev v obravnavani zadevi so brezpredmetne pritožbene navedbe, da je bila sodba P 13/2019 z dne 7. 1. 2021 ob pravnomočnosti brezpredmetna, brez pravnega učinka in neizvršljiva, ker je bila tem času sporna nepremičnina že last sedanjega petega toženca. Dejstvo, da so prvi štirje toženci med pravdo odsvojili stvar, ki je predmet pogodbe, ne vpliva na njihovo obveznost izpolnitve pogodbe, v konkretnem primeru izstavitve ZK dovolila.⁴

9Sodišče prve stopnje je kot bistveno vprašanje v tem postopku pravilno opredelilo vprašanje, ali je bil v trenutku nakupa peti toženec v dobri veri oziroma ali je lahko upravičeno verjel, da mu prvi štirje toženci sporno parcelo lahko prodajo. Po izvedenem dokaznem postopku je pravilno presodilo, da je pogodba z dne 1. 4. 2021, sklenjena med prvimi štirimi toženci kot prodajalci in petim tožencem kot kupcem, nična. Pritožbene navedbe niso uspele izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil peti toženec vsaj od leta 2019 seznanjen s tem, da so prodajalci v sporu s tožnikom glede parcel 000/4 in 000/5. Že v odgovoru na tožbo je potrdil, da se je s tožnikom dvakrat (v letu 2020 in 2021) dobil, da bi se dogovorila za odstop od nakupa. Tudi med izpovedjo je potrdil, da je vedel, da so prodajalci "nekaj v sporu s tožnikom", da je s tožnikom govoril po telefonu in ga sam prosil, da mu parceli odstopi za odškodnino in povračilo stroškov. Povedal je tudi, da mu je tožnik povedal, da namerava svojo pravico uveljaviti s tožbo. S pritožbenimi navedbami, da se je s tožnikom dogovarjal zaradi mirne rešitve spora in ga prosil, da v izogib pravdi odstopi od sprejete ponudbe (!), peti toženec le potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je bil o sodnem postopku in tožnikovih pravicah dovolj dobro obveščen. Ob takem stanju stvari se pritožnik ne more uspešni sklicevati niti na dejstvo, da je bila sporna nepremičnina izročena njemu in ne tožniku.

10Pritožnik se zaman sprašuje o pravnem interesu tožnika za "ugotovitev iz III. točke izreka" in zmotno meni, da se tožnik pri tako oblikovanem zahtevku na podlagi izpodbijane sodbe ne bi mogel vknjižiti kot lastnik, na podlagi sodbe P 13/2019 pa tudi ne, ker že ob izdaji ni bila izvršljiva. Na to pritožbeno navedbo je v bistvenem odgovorjeno že v razlogih sodišča prve stopnje (14. točka obrazložitve), in sicer, da je izvršitev sodbe P 13/2019 postala nemogoča prav zaradi ravnanja tožencev, s predmetno tožbo pa je tožniku zagotovljeno pravno varstvo zoper takšno ravnanje (prim. četrti odstavek 243. člena ZZK-1) oziroma vzpostavitev takšnega ZK stanja, ki bo omogočilo izvršitev omenjene sodbe.

11V predmetnem postopku je bilo ključno vprašanje veljavnosti vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini z ID znakom parcela 000/5 na ime petega toženca, ki je bilo odvisno le od vprašanja veljavnosti Prodajne pogodbe z dne 1. 4. 2021, ne pa tudi od veljavnosti zavezovalnega posla (sprejema ponudbe in odobritve posla), sklenjenega med tožnikom in prvimi štirimi toženci v letu 2015. Sodišču prve stopnje se ob obstoju pravnomočne sodbe P 13/2019 za izstavitev tudi zato ni bilo treba opredeljevati do številnih ugovorov glede neveljavnosti prve prodaje.

12Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člena ZPP).

13Izrek o stroških temelji 165. členu ZPP. Prvi toženec s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP), tožnikovi stroški z odgovorom na pritožbo pa niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člen ZPP).

¹ Natančneje, da tožnik zatrjuje položaj iz četrtega odstavka 243. člena ZZK-1; kot izbrisni upravičenec zoper tožence (prve štiri kot odsvojitelje in petega kot pridobitelja) uveljavlja zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe na podlagi trditve, da je zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, neveljavno, ker so odsvojitelji in pridobitelj sklenili zavezovalni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno to zemljiškoknjižno dovolilo, z nedovoljenim namenom onemogočiti izbrisnemu upravičencu uresničitev zahtevka za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zavezovalnega posla, sklenjenega med izbrisnim upravičencem (tožnikom) in odsvojitelji (prvimi štirimi toženci).
² Navedeni nepremičnini sta se (skupaj) prodajali preko UE ... (ponudba na prilogi A 2) Tožnik je ponudbo dne 22. 10. 2015 sprejel (izjava o sprejemu ponudbe na prilogi A 3), upravna enota je posel odobrila (odločba št. ... z dne 14. 3. 2017 na prilogi A 5). Ker kljub odobritvi posla prvi štirje toženci tožniku niso hoteli izstaviti zemljiškoknjižnega dovolila, je vložil tožbo.
³ Pravnomočna je postala s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1165/2021 z dne 18. 8. 2021 (priloga A 7).
⁴ O tem glej podrobneje A. Galič v: L. Ude in drugi, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 228 in 229.