VSL Sklep IV Cp 1009/2025

I. Ugovor predlagateljice se zavrne in se sklep v izpodbijani I. in II. točki izreka potrdi.

II. Pritožbi predlagateljice se delno ugodi, sklep se v izpodbijani III/1., 3., 4., 5. in 6., IV., V., VI. točki izreka razveljavi in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Pritožba predlagateljice zoper III/2. točko izreka se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

IV. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče je v izpodbijanem delu sklepa od III. do VI. točke izreka zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, na podlagi katerega naj bi sodišče začasno dodelilo otroka strank postopka v varstvo in vzgojo predlagateljici (I) začasno prekinilo stike med otrokoma in očetom (II) in določilo začasno preživnino (III), ki bi jo bil dolžan plačevati oče materi in sicer za A. A. v znesku 570,00 EUR in za B. A. 500,00 EUR mesečno. Sodišče je po uradni dolžnosti (točka I in II izreka) izdalo začasno odredbo o načinu izvajanja stikov, ki potekajo telefonsko oz. z video klicem, dvakrat tedensko ob 18.00 uri, 15 minut z vsakim od otrok.

2Odločitev sodišča z ugovorom in pritožbo izpodbija predlagateljica, mati otrok, iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da ugodi njenemu predlogu za začasno spremembo varstva in vzgoje mladoletne A. A. in B. A., omeji stike med očetom in otrokoma na največ 1-krat tedensko, v primeru, da oče ob stiku ne bi bil v primernem psihofizičnem stanju, pa pooblasti otroka in predlagateljico, da stik kadarkoli prekinejo. V pritožbenem postopku ponavlja, da je predlog za začasno določitev preživnine za A. A. v znesku 570,00 EUR in za B. A. 500,00 EUR utemeljen.

3Kot bistveno v uvodu obrazložitve izpostavlja, da odločitev sodišča ni v korist mladoletnih otrok in odstopa od uveljavljene enotne sodne prakse Vrhovnega sodišča v Republiki Sloveniji. Četudi je sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa prepoznalo, da sta bila otroka v varstvu in vzgoji pri očetu, zaradi nasilja, močno ogrožena in prav na tej podlagi izdalo začasno odredbo, s katero je določilo stike zgolj telefonično, je povsem spregledalo, da je v uveljavi tudi prepoved približevanja za očeta otrok, ki vključuje tudi prepoved komuniciranja po telefonu. Prav zaradi nasilja, ki ga je nad otrokoma izvajal oče, ju je mati na pobudo šole, 16. 1. odpeljala na svoj dom, kjer prebivata še danes. Situacija je absurdna. Opozarja, da je oče A. A. žalil, jo pretepal, zato jo je bilo očeta strah in je razmišljala, da bi se ubila. Tudi na centru za socialno delo so v mnenju potrdili, da ima A. A. vedenjske težave, enako tudi B. A., ki je nemiren, in da je oče alkoholik. Psihične težave otrok se bodo zaradi ravnanj očeta stopnjevale, zato je nujno potrebno z začasno odredbo urediti varstvo in vzgojo otrok. B. A. potrebuje stalen nadzor nad šolskimi zadolžitvami v mirnem okolju. Neživljenjski je zaključek sodišča prve stopnje, da zato, ker je oče poslal vlogo za vključitev v socialnovarstveno storitev in se vključil v Psihiatrično bolnico C. in Center za krepitev zdravja D., otroka nista ogrožena. Sodišče prihaja samo s seboj v nasprotje, ko v kompleksni družinski situaciji, za potrebe odločanja o začasni odredbi, v zvezi z začasno ureditvijo varstva in vzgoje, ne prepozna ogroženosti otrok, a hkrati izda začasno odredbo za ureditev stikov, v kateri zaradi ogroženosti otrok stike drastično omeji zgolj na sredstva elektronskih komunikacij in to največ 15 minut dvakrat na teden. Stiki določeni dvakrat na teden so prepogosti, ker je oče nasilje nad otrokoma izvajal dalj časa, zato sta otroka v stiski. V takšnih okoliščinah bi bilo prav, da bi se stiki izvajali le enkrat tedensko po telefonu 15 minut. Nevzdržna je situacija, ki jo podpira sodišče s svojo odločitvijo, da je oče pretepal in žalil otroka, nato pa se vključil v zdravstveni program in ohranil varstvo, vzgojo in stike, mati, ki v takšni situaciji skrbi za varnost otrok, pa je na podlagi sodne odločbe dolžna plačevati preživnino očetu. Sodišče je le v obrazložitvi 11 točke pojasnilo, da otroka lahko stik kadarkoli prekineta, če oče ne bi bil v primernem psihofizičnem stanju, vendar pa navedenega v izrek sklepa ni zapisalo in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na koncu pritožbe izpostavlja, da je na podlagi sodbe sodišča mati še vedno dolžna plačevati preživnino očetu, pri katerem otroka ne prebivata, v primeru, da je ne bi plačevala, jo oče lahko tudi prisilno izterja. Tudi, če bi se v izvršilnem postopku mati morda lahko uspešno uprla prisilni izterjavi, bi bila zaradi tega vendarle obremenjena z velikimi stroški, povezanimi s postopkom, ki jih brez škode za lastno preživljanje in preživljanje svojih otrok niti ne bi mogla plačati. Trenutna situacija je taka, da oba otroka bivata pri predlagateljici, ki ne prejema ne preživnine niti otroškega dodatka in je dolžna plačevati preživnino očetu otrok, ki prejema tudi otroški dodatek. Zato sama ne zmore zagotoviti potrebnih sredstev za kritje potreb svojih otrok in sta otroka ogrožena.

4Predlagateljica vlaga tudi ugovor zoper začasno odredbo, ki jo je sodišče izdalo po uradni dolžnosti in začasno uredilo stike med očetom in otrokoma. Vztraja, da bi moralo sodišče stike preko telefona omejiti na enkrat tedensko. Ponavlja razloge kot v obrazložitvi pritožbe. Glede na finančno stanje predlagateljice je zagrožena kazen zaradi neizpolnjevanja obveznosti, določeni v začasni odredbi 500,00 EUR previsoka, primerna bi bila največ v višini 200,00 EUR.

5Nasprotni udeleženec je na ugovor zoper izdano začasno odredbo po uradni dolžnosti odgovoril in predlagal zavrnitev ugovora.

6Pritožba je utemeljena. Ugovor ni utemeljen.

Začasna odločitev glede dodelitve otrok v varstvo in vzgojo materi

7Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakona; v nadaljevanju DZ), pri čemer mora biti ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti. V skladu z drugim odstavkom 157. člena DZ se šteje, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali pa na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ).

8Sodišče je v obrazložitvi izpodbijane odločitve (7. točka obrazložitve) na podlagi navedb matere, zapisa pogovorov z obema otrokoma na osnovni šoli (C1), zapisnika Policijske postaje Kranj o sprejemu ustne ovadbe in uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih in ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja (A7-A11) s stopnjo verjetnosti zaključilo, da sta mladoletna A. A. in B. A. izpostavljena fizičnemu in psihičnemu nasilju očeta predvsem, ko je ta v vinjenem stanju. O nasilju je A. A. spregovorila s svojo razredničarko (A7 in C1), po tem, ko je pri ocenjevanju dobila nezadostno oceno. Bila je v stiski in povedala, da jo oče tepe, da se z dela vrača pod vplivom alkohola, nato pa od dekleta zahteva, da skupaj z njim sedi za mizo, jo žali, ji pripoveduje, da je grda, smiselno enako je v razgovoru s policisti izpovedal tudi mladoletni B. A. Ko se oče razjezi, nanju s sestro vpije, ker ga ne razumeta, kaj jima takrat govori (A10). Ko A. A. ni odgovarjala na očetova vprašanja, se je tako razjezil, da jo je močno udaril po stegnu, tako da se je na njem poznal odtis njegove roke. Tepena sta vedno pogosteje in oče ju ustrahuje, da jo bo prikrajšal pri hrani, če bosta komu povedala. Ko je A. A. januarja 2025 po dveh urah vpitja očetu rekla, naj ne pije toliko, se je oče razjezil, jo žalil in s plosko roko udaril po stegnu. O tem je izpovedala tudi svoji prijateljici. Ko se je od prijateljice vrnila domov, je oče nanjo ponovno vpil in jo poniževal, da je grda, da smrdi, da se ne zna obnašati in da je nehvaležna. Tudi mladoletnega B. A. oče velikokrat udari po obrazu in ga brcne. Dečka je strah, ko se mora voziti z očetom, ko je ta v vinjenem stanju. Policisti so opazili, da je bila A. A. med pogovorom z njimi vidno prestrašena, ker se je tresla in skozi celoten pogovor imela solzne oči in tresoč glas in povedala, da ju je očeta vedno bolj strah. Tudi B. A. se je poznalo, da je v stiski, solze je skušal pred prisotnimi skriti, a tudi on je povedal, da ga je strah biti pri očetu.

9Sodišče je v izpodbijani odločbi ugotovilo, da sta bila otroka skozi daljši čas pri svojem očetu deležna nasilja, zato ni nobenega dvoma, da je najmanj za verjetno izkazano, da sta otroka dodeljena v varstvo in vzgojo očetu, ogrožena (161. člen DZ). Oba sta utrpela škodo, ki je posledica verbalnega in fizičnega nasilja njunega očeta, kadar je pod vplivom alkohola. V šoli in na centru za Socialno delo so zaznali vedenjske, čustvene in učne težave, pri obeh otrocih kot to določa 157. člen DZ. Iz ugotovitev, ki jih je sodišče prve stopnje nanizalo v obrazložitvi, sledi logičen zaključek, da sta otroka ogrožena prav zaradi ravnanj njunega očeta, kadar je v vinjenem stanju, zato je življenjsko nesprejemljiv zaključek centra za socialno delo, ki ga je sodišče prve stopnje enostavno povzelo v izpodbijano odločbo, da otroka nista ogrožena in da zato ni potrebno takoj odločiti o njuni predodelitvi materi.

10Da oče prekomerno uživa alkohol, sledi tako iz izpovedbe predlagateljice, otrok in ugotovitev Centra za socialno delo. Agresivni odzivi očeta nedvomno niso enkraten dogodek, glede na to, da je dobil tudi prepoved približevanja s strani organov pregona, ki jo je potrdilo tudi sodišče. To jasno kaže, da nasprotni udeleženec svojega agresivnega vedenja ne zmore obvladovati, njegovi agresivni odzivi v času alkoholiziranosti pa so oba otroka nedvomno spravljali v hudo stisko, kar je prepoznalo tudi sodišče prve stopnje in začasno ukinilo vse neposredne stike med očetom in otrokoma in dovolilo le dvakrat tedensko po 15 minut stike po komunikacijskih sredstvih. Ob vsem zgoraj navedenem pa sodišče prve stopnje povsem spregleda, da nasprotni udeleženec v času, ko o začasni odredbi odloča sodišče, ni niti s stopnjo verjetnosti izkazal, da bi obiski pri zdravniku ali treningi socialnih veščin že dali kakršnekoli pozitivne rezultate.

11Pritožbeno sodišče je mnenja, da konkreten primer sodi med tiste izjemne primere, ko so otroci zaradi ravnanja enega od staršev močno ogroženi oziroma ta zanj ne zmore ustrezno poskrbeti, zato je takojšnje zaupanje drugemu staršu nujno še pred iztekom sodnega postopka. Dejstvo je, da sta bila oba otroka daljše časovno obdobje pri očetu, ko je bil ta pogosto v vinjenem stanju, deležna psihičnega in fizičnega nasilja, pred katerim ju je zaščitila njuna mati, ko ju je na pobudo šole odpeljala k sebi domov, kjer bivata še danes. Sodišče prve stopnje pa je zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ker ni pravilno uporabilo določb 161. in 157. člena DZ, napravilo napačen materialni pravni zaključek, da otroka zaradi ravnanja njunega očeta nista ogrožena, zato je ob uporabi določila 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbi v tem delu potrebno ugoditi in sklep sodišča razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

12V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava in sicer določb 161. in 157. člena DZ moralo ugotoviti, ali so zaradi ravnanj očeta v vinjenem stanju nastopili pogoji za izdajo začasne odredbe, kot jo je predlagala mati. Pri tem bo moralo upoštevati navodila sodišča druge stopnje, kot izhajajo iz gornje obrazložitve. Sodišče bo moralo skladno z drugim odstavkom 157. člena DZ ugotoviti, ali sta otroka v času, ko sta živela pri očetu, že utrpela škodo, ki se kaže kot vedenjske, čustvene ali učne težave. Opredeliti se bo moralo do osebnih lastnosti očeta in njegovega preteklega ravnanja, ki mu predlagateljica očita dolgoletno nasilje in uživanje alkohola.

13Sodišče prve stopnje je odločitev, da potrebe po začasni spremembi, dodelitve varstva in vzgoje otrok ni, argumentiralo na način, da je potrebno biti pri začasni dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo restriktiven, ker se praviloma to vprašanje ureja s končno odločbo, a povsem nekritično prezrlo, da gre v konkretnem primeru z psihičnim in fizičnim nasiljem prežet odnos med očetom in njegovima otrokoma in da je iz tega razloga sodišče ukinilo neposredne stike med staršem in otrokom in dovolilo le kratke 15-minutne stike na teden po sredstvih za komunikacijo. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi predlagateljice, da je v takšnih okoliščinah zaradi interesa varstva otrok potrebno poseči v sodno odločbo o zaupanju in varstvu ter vzgoji otrok in začasno urediti to vprašanje z začasno odredbo. V konkretnih okoliščinah je mati edina, ki izvaja dnevno varstvo in skrb za oba otroka. Iz mnenja centra za socialno sledi, da je mati otroka ustrezno zaščitila, potem, ko ju je odpeljala v svoj dom in sprožila ustrezne postopke za varstvo koristi otrok.

O začasni določitvi preživnine

14Pri odločanju o izdaji začasne odredbe za zagotovitev potrebnih sredstev za preživljanje otroka standarda ogroženosti ni mogoče presojati le v luči zmožnosti enega od staršev, da v celoti pokrije njegove najosnovnejše eksistenčne potrebe, ampak mora sodišče oceniti, ali je začasna odredba potrebna, da se odvrne ogroženost otroka, ki lahko nastane zaradi primanjkljaja v financiranju ostalih potreb, zaradi katerih je okrnjen otrokov psihofizični razvoj. Posebno v primeru, ko je mogoče predvideti, da bo postopek trajal dalj časa in eden od staršev za preživljanje ne prispeva ničesar, tako kot v konkretnem primeru, a je za delo sposoben, drugi pa ima skromne dohodke in preživninsko obveznost do še enega otroka. V takšnih primerih je dolžnost sodišča, da z regulacijsko začasno odredbo preživljanje uredi že pred izdajo končne odločbe in s tem olajša stisko družine.

15Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi tudi v tem delu, ker je neposredna skrb za oba otroka v celoti na materi. Oče k preživljanju ne prispeva ničesar in prejema socialne transferje za otroka, ki pri njem ne bivata, mati pa mu je na podlagi sodne odločbe dolžna plačevati preživnino za otroka, za katera skrbi izključno sama. Tako se pokaže, da je pritožba predlagateljice tudi v tem delu utemeljena in ji je potrebno ugoditi ter izpodbijani sklep tudi v tem delu razveljaviti. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče dopolniti dokazni postopek in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabiti materialno pravo tako, kot je opozorjeno v obrazložitvi te odločbe.

O začasni ureditvi stikov

16V pritožbenem postopku je sporno, ali naj stiki med otrokoma in njunim očetom preko telekomunikacijskih sredstev, v času 15 minut, potekajo enkrat ali dvakrat tedensko. Pritožbene trditve ne dajejo opore za zaključek, da so stiki z očetom dvakrat tedensko po 15 minut preko telekomunikacijskih sredstev za otroka škodljivi. Nasprotno, otroka sta bila vrsto let v varstvu in vzgoji pri svojem očetu in sta nanj navezana. Tudi v razgovoru na centru za socialno delo sta izrazila željo po stikih z očetom. Stik, kot je določen po telefonu ali preko video klica, ju ne bo ogrožal, saj nikakor ne drži, da otroka oziroma njuna mati takšnega stika v primeru, da bi nanj oče pristopil pod vplivom alkohola, ne bi mogli prekiniti brez pravnih posledic. Zagrožena kazen v primeru neizvrševanja začasne odredbe v višini 500,00 EUR tudi ni nerazumno visoka.

17Odločitev sodišča, ki se nanaša na začasno ureditev stikov v točki I in II, je sodišču druge stopnje potrdilo in zavrnilo ugovor in pritožbo v tem delu, ki se nanaša na ureditev stikov (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

18Na podlagi šestega odstavka 163. člena ZPP je sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo pridržalo za končno odločbo.